Anton Aškerc: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 89.143.147.158 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 78.153.37.22
Vrstica 27:
 
==Začetki ustvarjalnega dela==
anonimnoAnonimno je objavljal že pred ''Ljubljanskim zvonom'' v ''[[Zvezda Danica|Zvezdi Danici]]'', s pretežno nabožnimi vsebinami. Tako je leta 1877 izšla anonimna pesem ''Sv. Ciril in Metod''. Iz snovi, ideje in izrazja lahko domnevamo, da gre za Aškerčevo pesnitev <ref name=" Boršnik1981">Marija Boršnik: '' Anton Aškerc''.</ref> Leta 1881 začne izhajati ''Ljubljanski zvon'', kjer je objavljal. Urednik ''Ljubljanskega zvona'' je bil [[Fran Levec]], ki je Aškerca preusmeril od lirskih pesmi na epsko pesništvo, na poezijo, ki se je približevala [[realizem|realizmu]]. Svoje pesnitve je objavljal pod psevdonimom Gorázd.
=====Vplivi na njegovo ustvarjanje=====
Aškerc je izhajal iz Prešernove in [[Fran Levstik|Levstikove]] epike. Usmerjal ga je urednik Levec, ki mu je pokazal srbsko in hrvaško narodno pripovedno pesništvo, on mu je tudi svetoval pri vsebinskih in oblikoslovnih vprašanjih. Preučeval je Kleinpaulovo (Lasngewieschejevo) in Gottschallovo poetiko.<ref name=" Slodnjak1968">Anton Slodnjak: ''Slovensko slovstvo''.</ref> Aškerčevo vztrajanje pri tradicionalno epskih zvrsteh ([[balada|balade]] in [[romanca|romance]]) je na prvi pogled v nasprotju s sočasnim evropskim realizmom, ki se je usmeril v prozne oblike ([[roman]], [[Novela (književnost)|novela]]). Posebnost je potrebno razumeti s slovenske perspektive, v naš prostor so prihajali tradicionalni literarni tokovi in ne toliko za tisti čas sodobni realizem in [[naturalizem]]. Privrženec tradicionalnih tokov je bil Aškerčev učitelj Levec. Aškerc je prevzel Gottschalovo odločitev, da za sodobno balado ni več priporočljiva fantastičnost romantičnih balad, ampak naj se balada približa problematiki sodobnega življenja. Izpoveduje politične in socialne probleme. Tudi v pripovedi je postavil novosti, pripoveduje naj se o eksotičnih, svobodoljubnih, liberalnih temah, ki so napredne. [[Ivan Prijatelj|Prijatelj]] <ref name=" Prijatelj1913">Ivan Prijatelj: ''Aškerčeva čitanka''.</ref> pri Aškercu vidi realizem v zanimanju za ustno slovstvo. »Aškerc je izhajal iz duševnega bogastva svojega »plemena«, katero je končno tudi doseglo svoj prostor na Zemlji. Posegel je v globino narodne zakladnice in nam nasul biserov iz nje, da so se lesketali na Zemlji in okrasili prsi narodne duše. Ti biseri so Aškerčeve narodne balade.« Prijatelj meni, da sta Aškerčev ''Mejnik'' in Levstikov ''Ubežni kralj'' najboljši slovenski baladi. »Vsaka beseda je bleščeč žarek in vsak stavek dejanje zase.« <ref name=" Prijatelj1913">Ivan Prijatelj: ''Aškerčeva čitanka''.</ref>