Proza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
odstranjevanje celotne vsebine strani |
m Redakcija 4358593 uporabnika JanN12345678909 (pogovor) razveljavljena |
||
Vrstica 1:
'''Proza''' je izrazna oblika v [[besedni jezik|besedni komunikaciji]], za katero je za razliko od poezije značilno [[besedilo]] v nevezani besedi in katere osnovna enota je [[stavek]]. V prozi je večina vsakdanje [[komunikacija|komunikacije]], [[publicistika|publicistike]], strokovnega spisja in [[leposlovje|leposlovja]].
[[Slika:Old book bindings.jpg|thumb|right|200px|Knjige z različnimi proznimi besedili.]]
==Razvoj==
Beseda »proza« je prevzeta iz [[latinščina|latinščine]], kjer je označevala neposreden, enostaven, naraven in neolepšan govor. Prva umetniška prozna besedila na evropskih tleh so se pojavila v [[Antična Grčija|antični Grčiji]]. Avtorji teh zapisov so bili [[Heraklit]], [[Demokrit]], [[Hipokrat]], [[Ksenofont]], tudi [[Platon]] (dialogi, govori). Z nastankom poznoantičnega [[roman]]a je proza prodrla še v epske zvrsti [[književnost]]i. Proza se je nato razvijala in uveljavljala tudi na področju javnega govorništva ([[Cicero]]). Nastale so različne vrste [[ep]]ov in [[roman]]ov. V obdobju [[renesansa|renesanse]] in [[barok]]a je proza spet težila k poročanju in [[retorika|retoriki]], nastajala pa so tudi dela kot je [[Giovanni Boccaccio|Boccacciev]] ''[[Dekameron]]''. Pisanje romanov se je razcvetelo po [[Miguel de Cervantes|Cervantesovem]] romanu ''[[Don Kihot]]''. V 18. in 19. stoletju so se uveljavile še druge oblike: [[Novela (književnost)|novela]], pripoved, [[kratka zgodba]], memoarska proza, drama.
==Zgradba proznega besedila==
Prozna besedila so oblikovana kot zgodba. Sem uvrščamo dogodke in pripetljaje, ki se med seboj povezujejo in o katerih govori pripovedovalec. Zgodba se lahko prekine ali pa navaja dogodke, ki so med seboj tudi nepovezani. [[Avtor]] v zgodbo vključuje opise stvari in karakterizacijo oseb.
Prozno besedilo gradimo s [[stavek|stavki]]. [[Stavek|Stavke]] gradimo z jezikovnimi pravili, katerim je stavek podrejen. S tem se ukvarja [[skladnja]] oziroma sintaksa. [[Avtor]] v proznem besedilu sam izbira jezikovne možnosti (besede), ki dajejo proznemu besedilu zunanjo podobo. Te jezikovne možnosti besedilu spreminjajo le zunanjo podobo in ne tudi notranje, kamor uvrščamo zgodbo. V proznih besedilih pisci uporabljajo tudi retorične figure, s katerimi okrasijo besedilo. Retorične figure v besedilu odstopajo od običajne rabe in so namenjene temu, da dosežejo posebne učinke.
===Vrsti proze===
* '''Pripovedna proza'''
Pripovedna proza obsega epska besedila v nevezani besedi.
* '''Ritmizirana proza'''
V primerjavi s [[poezija|poezijo]] ima proza neenakomeren [[ritem]], kar pomeni, da so enote v prozi neenake po trajanju, jakosti in obliki. Ta tip ritma je značilen samo za prozo in ga imenujemo neregularni ritem.
==Delitev proznih del==
Proza se uporablja v [[časopis]]ih, [[revija]]h, [[enciklopedija]]h, na [[televizija|televiziji]], v [[filozofija|filozofiji]], [[pravo|pravu]] in [[literatura|literaturi]]. V umetnostnih besedilih je proza lahko privzdignjena.
Delitev proznih del glede na zvrst:
* Lirika: pesem v prozi
* Epika: [[anekdota]], [[kratka zgodba]], [[pravljica]], pripovedka, [[Črtica (književnost)|črtica]], [[Novela (književnost)|novela]], [[povest]], [[roman]]
* Dramatika: [[komedija]] in [[tragedija]] v prozi, drama, [[absurdna drama|drama absurda]]
==Viri in literatura==
* Matjaž Kmecl: ''Mala literarna teorija''. Ljubljana: Borec, 1976. {{Cobiss|ID=55487232}}
* Janko Kos: ''Literarna teorija''. Ljubljana: Državna založba Slovenija, 2001. {{Cobiss|ID=110720256}}
==Glej tudi==
* [[književnost]]
* [[poezija]]
* [[pripovedništvo]]
{{Portal: Literatura/povezava}}
{{Wikivir|Kategorija:Proza}}
[[Kategorija:Književnost]]
| |||