Keopsova piramida: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na Nekropola v Gizi |
nov članek iz tujih wiki |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Gizeh Cheops BW 1.jpg|thumb|desno|250px|Velika piramida v Gizi]]
'''Keopsova piramida''', poznana tudi kot '''Velika [[piramida]]''' ali '''Kufujeva piramida''' je grobnica [[faraon]]a [[Kufu]]a v [[Giza|Gizi]]. Je najstarejša in največja piramida v Gizi, ter najstarejše svetovno čudo. Piramida je zgrajena kot grobnica [[faraon]]a Kufuja, ki so ga [[Grki]] imenovali Keops. Graditelj je bil [[Hemiunu]], Kufujev nečak.
Domnevajo, da jo je gradilo okoli 100 000 ljudi polnih 20 let. Vsak kamen je visok 2 m, nekateri so dolgi tudi 5 m.
Bloki [[apnenec|apnenca]] in [[granit]]a iz katerih je zgrajena ta piramida, so bili pridobljeni iz kamnoloma na levi obali [[Nil]]a in pripeljani s čolni po reki. To so lahko delali le spomladi, ko je Nil poplavljal, iz česar sklepajo, da je bilo potrebno 20 let in okoli 500 000 prevozov, da bi dostavili potrebno količino kamna. Ko so kamnite bloke pripeljali, jih je grupa ljudi vlekla ali kako drugače transportirala (ugibanj je mnogo). Vsak je tehtal okoli 2 toni. Zatem so jih nalagali v sloje skladno z načrtom prave piramide. Tudi ta tehnologija je predmet ugibanj.
Piramida je bila ob izgradnji visoka 145,75 m a se je tekom let znižala za 10 m. Površina piramide bila je pokrita z zelo gladkim apnencem. V piramido je vgrajenih okoli 2.300.000 kamnitih blokov. Na severni strani ima vhod v notranjost. Notranjost piramide sestavljajo trije prostori povezani s številnimi hodniki. V središču je kraljeva grobnica, kjer je [[sarkofag]] iz rdečega granita.
Kot stranice v odnosu na osnovno ravnino znaša 51° in 51', vsaka stranica je pazljivo orientirana proti eni od smeri neba. Tloris zgradbe je pravi [[kvadrat]], dolžina stranice znaša 229 metrov. Uradniki, ki so služili Kufuju, so si dali svoje grobnice zgraditi okoli njegove piramide. To so [[mastaba|mastabe]], v njih pa so pokapani tudi člani kraljeve družine.
Leta [[1954]] so v jami poleg Kufujeve piramide našli nedotaknjeno ladjo dolgo okoli 48 in široko okoli 5 metrov. Po 16 letih dela je bila restavrirana in razstavljena v moderni zgradbi nedaleč od nahajališča.
<gallery>
File:Carte-nécropole-khéops2 copie.jpg|Karta Khufujeve nekropole
File:Khufu seal.jpg|Pečat s Kufujevim imenom ''Akhet-Khufu''
File:Great Sphinx of Giza - 20080716a.jpg|Velika sfinga]]
</gallery>
== Literatura==
*Umetnost v slikah, Visoke kulture starega sveta, DZS 1987, ISBN 86-341-0113-4, ISBN 86-341-0114-2
== Zunanje povezave ==
{{commons|Great Pyramid of Giza}}
[[Kategorija:Piramide]]
[[Kategorija:Stari Egipt]]
| |||