Katarina, pav in jezuit: Razlika med redakcijama

''Katarina Poljanec'' je 30-letno dekle z [[Dobrava|Dobrave]], ki je naveličana čakanja na [[stotnik|stotnika]] Windischa, zato se odloči za [[romanje|romanje]], ki pa je zanjo usodno, saj tam spozna nekdanjega [[jezuit|jezuita]] Simona, s katerim se zaljubita. V tistem času je bilo takšno [[prešuštvovanje|prešuštvovanje]] [[#greh|grešno]], zato se morata zaradi svoje ljubezni zagovarjati na sodišču. V njeno življenje se zoper vrne Windisch, ki iz nje napravi priležnico ter jo skuša ločiti od [[jezuit|jezuita]]. Znajde se na razpotju med obema moškima, oba ima na svoj način rada, a usoda ji ne dovoli, da bi s katerim koli ostala. Kot svetel žarek v življenju se pojavi njena hčerka.

''Franc Henrik Windisch'' je [[#aroganca|aroganten]], vase zagledan moški, ki sta mu [[vojna|vojna]], moč edina pomembna stvar v življenju. Katarine na njenem domu sploh ne opazi, šele ko jo sreča na [[#nemške dežele|Nemškem]], si jo želi prilastiti, a ne zaradi tega ker bi jo ljubil, temveč predvsem iz svoje trme. Z njo grdo ravna, a mu ona kljub temu nato pomaga v najhujših trenutkih. Zaradi nesreče v prvi bitki, po kateri mu ostane razmesarjen obraz, ki je [[prispodoba|prispodoba]] vojnega zla, spremeni pogled na življenje, zave se, da ima Katarino na svoj način rad, a ji tega nikoli ni znal pokazati. Zanj je edina rešitev [[smrt|smrt]], kamor ga z vbodom v srce popelje Simon.

''Simon'' je nekdanji [[jezuit|jezuit]], večni iskalec [[#bog|boga]]. Zaradi nezmožnosti [[pokorščina|pokorščine]] duhovnim pravilom je iz [[#jezuiti|reda]] izključen. Vrne se v [[domovina|domovino]], kjer se naključno priključi [[#romanje|romarski procesiji]]. V realnem svetu spozna, da je nezmožen prave ljubezni, Katarino ljubi na svojevrsten način, zaradi nje je sposoben ubiti tekmeca. Na koncu romana [[#životarjenje|životari]], ostali so mu le še spomini na [[Paragvaj|Paragvaj]] ter njegovo ljubezen s Katarino, katere sad je njuna hči Teresa.