Mestna termoelektrarna Ljubljana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Nareto (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 23:
 
 
'''Mestna termoelektrarna Ljubljana''' (imenovana tudi '''Mestna elektrarna Ljubljana''') je nekdanja [[termoelektrarna]] v Ljubljani na Slomškovi ulici, pogovorno jo Ljubljančani imenujejo Stara mestna elektrarna. Obratovati je začela 1. januarja 1898 z batnim parnim strojem s inštalirano močjo 0,3 MW z opremo družbe Siemens & Halske in je po več fazah posodobitev obratovala do leta 19661964, koleta 1966 pa je v Mostah na Toplarniški ulici začela obratovati sodobnejša toplarna [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana]]. Termoelektrarna je začela obratovati na [[enosmerni električni tok|enosmerni tok]], kljub temu, da je bilo že v času gradnje jasno, da je to slaba tehnična rešitev, saj ima velike distribucijske izgube in z njim ni moč napajati oddaljenih porabnikov.
 
==Oprema termoelektrarne ==
 
Leta 1898 sta pričela obratovati 2 parna batna stroja, ki jih je naredila tovarna Erste Brünner Maschinenfabrik z močjo 0,15 MW vsak in sta bila direktno vezana na enosmerni dinamo, ki ga je naredila družba Siemens & Halske. Parni batni stroj je bil tandem izvedbe z visokotlačnim valjem (premera: 325 mm) in nizkotlačnim valjem (premera: 525 mm), hod batov je bil 600 mm. Stroj je bil vezan na vztrajnik s premerom 3200 mm za mirnejši tek. V ekspanzijski stroj je prišla iz dveh parnih kotlov nasičena para tlaka 11 bar. Dinamo je imelo nazivni tok 450 A in je dajalo napetost 150 V za razsvetljavo in 300 V za enosmerne elektromotorje. Tako je leta 1898 skupna moč MTL znašala 0,3 MW z 2 ročno kurjenima parnima kotloma na rešetke in je delovala samo ponoči, ker podnevi ni bilo priklopljenih dovolj uporabnikov električne energije.
 
Leta 1899 se je dobavil 1 nov parni batni stroj moči 0,3 MW in 2 nova parna kotla. Ekspanzijski stroj je bil spet vezan na dinamo enosmernega toka. Tako je leta 1899 skupna moč MTL znašala 0,6 MW z 4 ročno kurjenimi kotli na rešetke in je še vedno obratovala samo ponoči.
 
Leta 1901 je pričela obratovati cestna železnica in s tem je tudi podnevi bila uporaba električne energije dovolj velika, da je MTL lahko obratovala noč in dan.
Leta 1905 se je začel obratovati 1 nov parni batni stroj moči 0,6 MW z 2 novima parnima kotloma. Tako je leta 1905 skupna moč MTL znašala 1,2 MW s 6 parnimi kotli na nasičeno paro in je obratovala še vedno izključno na enosmerno napetosti, ki je bila problematična, saj ni bil možen transport električne energije izven mesta, saj so že tako na koncih vej oskrbe prihajalo do znatnih padcev napetosti in luči so slabo svetile.
 
Leta 1925 so objekt dozidali in sta pričela obratovati 2 diesel motorja moči 0,3 MW vsak z izmenično tri fazno napetostjo. Napetost za razsvetljavo je znašala 220 V, napetost za elektromotorje (medfazna) pa 380 V. V tem letu so obnovili vseh 6 starih parnih kotlov in jim zamenjali rešetke z drobnejšimi, ki so bile namenjene za premog nižje granulacije po kotlovski strani med ko so po parni strani vgradili tudi pregrevalnike pare s čimer so dosegli večji entalpiski padec v ekspanzijskem stroju, saj je pregreta para imela več energije kot nasičena. Tako se je poraba premoga na proizvedeno enoto električne energije znižala, s čimer tudi lastna cena proizvedene električne energije. Tako je leta 1925 bila skupna električna moč MTL 1,8 MW s 6 parnimi kotli na pregreto paro in 2 diesel agregatoma ter je dajala enosmerni in izmenični tok.
 
Leta 1930 so objet dozidali in je pričela obratovati 1 parna turbina moči 2,2 MW z izmenično napetostjo in 2 novima kotloma na pregreto paro. Parno turbino je naredila družba: Škodini Zavodi, generator 50 Hz družba: Siemens-Schncker, parna kotla družba Babcock & Wilcox Co. v konzorciju s družbo Prva brnska strojna tovarna - Brno(Češka), hladilni stolp družba Ogrin, stikalne naprave pa družba Brown & Boveri. Nova parna kotla za turbino sta bila zmogljivosti 10 ton pare na uro vsak in z napravo za čiščenje napajalne vode parnih kotlov, saj so naprave višjih tlakov in temperatur občutljivejše na kakovost napajalne vode in s tem škodljivih pojavov izločanja kotlovca iz vode. Novi turboagregat je v primerjavi s batnimi parnimi stroji zasedel 4 krat manj prostora, kot bi ga zasedli batni ekspanzijski stroji ekvivaletne moči. Moč pomožnih kotlovskih naprav je znašala 190 KW. V tem letu je bila dostavljena tudi tako imenovana naprava generator motor, ki je imela vlogo, da pretvarja enosmerno napetost v izmenično in izmenično v enosmerno glede na trenutne potrebe omrežja, naprava je bila sestavljena iz enega enosmernega rotacijskega stroja, ki je lahko deloval kot generator ali kot motor in enega izmeničnega 3 faznega rotacijskega stroja, ki je lahko deloval kot motor ali generator, oba stroja sta bila spojena skupaj in prenašala moč iz enega na drugega po potrebi in naprej na omrežje. S tem ko je bila uvedena izmenična napetost je bila možnost oskrbe tudi okolice mesta. Tako je leta 1930 bila skupna in končna električna moč 4 MW s 8 parnimi kotli na pregreto paro in 2 diesel agregatoma.
 
Leta 1947 je MTL prenehala oddajati enosmerni tok, ki je bil že zastarel leta 1898 s tem je prenehala obratovati s parnimi batnimi stroji zaradi neekonomičnosti in je oddajala še samo izmenični tok.
 
Leta 1961 so jo preuredili v začasno kotlarno.
 
Leta 1966 je prenehala, ko je začela z oskrbovati mesto z daljinsko toploto [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana]] iz Most.
 
== Sklici in opombe ==