Gobi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 96:
Jugozahodni del Gobija je znan tudi kot Hsi-tau in ''Mali Gobi'' ter zapolnjuje prostor med veliko severno zanko [[Rumena reka |Rumene reke]] na vzhodu, reke Ejin na zahodu in gorovjem Qilian in ozko kamnito verigo Longshou. Leži na nmv 3.200 do 3.500 m na jugozahodu. Puščava Ordos, ki zajema severovzhodni del planote Ordos v veliki severni zanki Huang He, je tudi del te ekološke regije. Spada v srednjo kotlino treh velikih depresij, na katere delijo Gobi kot celoto.
 
"Topografsko," pravi [[Nikolaj Mihajlovič Przevalskij]], "je svet povsem raven, ker ga je po vsej verjetnosti enkrat oblikovalo dno ogromnega jezera ali celinskega morja." Ugotavlja, da temelji območje te ravne regije na slani [Glina|[glini]] in [[Pesek|peskih]] in ne nazadnje, slana jezera zasedajo najnižje predele. Stotine kilometrov daleč se ne da videti ničesar drugega kot samo pesek. Mongoli ta pojav imenujemo ''Tengger'' (tj. nebo). Ta velika prostranstva so popolnoma brez vode, ni oaz za lajšanje neprekinjenih območij rumenega peska, ki se izmenjuje z enako obsežnimi območji slane gline ali, bližje vznožju goram, z neplodnim [[prod]]om. Poprečna nadmorska višina znaša od 1.000 do 1.500 m, a tudi ta del je, tako kot večina drugih delov Gobija, prekinjen s karirasto mrežo hribov, ki se dvigajo do 300 m višje. Vegetacija je omejena na nekaj sort grmovja in ducat vrst trav in zelišč, največ je grmičevja ''Haloxylon ammondendron'' in ''Agriophyllum gobicum''. Druge vrste so še bodikav ''convolvulus'', pelin (''Artemisia campestris''), akacija, ''Inula Ammophila'', ''Sophora flavescens'', ''convolvulus ammanii'', '' Peganum nigellastru''m in ''Astragalus'', vse pa pritlikavo, deformirano in sestradano. Favna je sestavljena iz majhnih antilop, volka, lisice, zajca, ježa, kune, številnih kuščarjev in nekaj ptic, n.pr. ''sandgrouse'', ''stonechat'', vrabec, žerjav, Hendersonova talna šoja (''Podoces hendersoni''), škrjanec (''Eremophila alpestris'') in (''Galerida cristata'').
 
=== Polpuščavska kotlina Dzungarian ===