Slovenska matica: Razlika med redakcijama

Leta4. februarja [[1864]] so jo s prostovoljnimi prispevki izobražencev, trgovcev in podjetnikov ustanovili zato, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z najrazličnejših področij, dvigovala raven izobraženosti in znanja, ustvarjala slovensko izrazje za različne stroke itd. Svoj razvojni vrh je dosegla na začetku [[20. stoletje|20. stoletja]], ko so njene knjige izhajale v visokih nakladah in je vzdrževala stike z univerzami in akademijami od [[London|Londona]] do [[Sankt Peterburg|Peterburga]]. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je zaradi izdaje knjige ''[[Gospodin Franjo]]'' o ravnanju avstrijskega vojaštva v okupirani [[Bosna|Bosni]] prišla v spor z oblastjo in zaplenili so ji premoženje. Med obema vojnama je delovala naprej in pomagala ustanoviti [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovensko akademijo znanosti in umetnosti]]. Leta [[1942]] se je v njenih prostorih ilegalno sestal [[Kulturni plenum OF]], leta [[1944]] pa je bilo njeno delo z dekretom nemške uprave drugič ustavljeno, spet zaradi knjižnih izdaj, med njimi geografske monografije ''Slovenija''. Po [[Drugadruga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je s težavo postavila na noge, novim oblastem se je zdela preveč »konservativna«, premoženje je bilo nacionalizirano, vendar je nazadnje prevladalo uradno stališče, da jo je treba ne le ohraniti, temveč njeno delo celo subvencionirati. Od 80. let 20. stoletja je precej razširila svojo založniško dejavnost in poskrbela za izdajo pomembnih izvirnih in prevedenih del s področja humanističnih znanosti. SM poleg knjig redno izdaja ''Vestnik Slovenske matice'' in ''[[Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike]]''.