Eten: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
zgodovina |
Zgradba, |
||
Vrstica 95:
Leta 1866 je nemški kemik [[August Wilhelm von Hofmann]] predlagal sistem poimenovanja ogljikovodikov, v katerem so obrazila -an, -en, -in, -on in –un pomenila, da imajo spojine 0, 2, 4, 6 ali 8 vodikovih atomov manj kot kot njihovi starševski alkani.<ref>A.W. Hofmann. ''Hofmann's Proposal for Systematic Nomenclature of the Hydrocarbons''. www.chem.yale.edu. Pridobljeno 6. januarja 2007. {{Slepa povezava}} </ref> Etilen se je skladno s tem predlogom preimenoval v eten. Hofmannov sistem je postal osnova Ženevske nomenklature, ki so jo odobrili na Mednarodnem kongresu kemikov leta 1892, in kasneje jedro nomenkleture [[IUPAC]]. Ime etilen se je do takrat že tako globoko zakoreninilo, da se uporablja še danes, predvsem v kemični industriji.
==Zgradba in lastnosti==
Eten ima dva ogljikova atoma, povezana z dvojni vezjo. Nanju sta vezana po dva vodikova atoma. Vseh šest atomov leži v isti ravnini. Kot med atomi H-C-H je 117°, kar je zelo blizu kotu 120° za idealen sp<sup>2</sup> hibridiziran ogljik. Molekula je tudi relativno toga, ker rotacijo okoli vezi C-C pogojuje energijsko zelo zahtevna prekinitev [[π vez]]i.
π vez v molekuli etena je po drugi strani odgovorna tudi za njegovo veliko reaktivnost. Dvojna vez je namreč področje velike elektronske gostote in je zato dojemljiva za napad elektrofilov. Mnogo reakcij etena [[Kataliza|katalizirajo]] [[Prehodna kovina|prehodne kovine]], ki se prehodno vežejo na eten tako preko π kot π<sup>*</sup> orbital.
Molekula etena je zaradi svoje majhnosti [[Spektroskopija|spektroskopsko]] zanimiva in se zato v UV-vidnem delu spektra svetlobe še vedno uporablja za preverjanje teoretičnih metod.<ref> [http://webbook.nist.gov/cgi/cbook.cgi?ID=C74851&Units=SI&Mask=400#UV-Vis-Spec ''Ethylene:UV/Visible Spectrum'']. NIST Webbook. Pridobljeno 27. novembra 2006.</ref>
== Kemijske reakcije ==
| |||