Golica, Koroška: Razlika med redakcijama

'''Golica''' ([[nemški jezik|nemško]] ''Koralpe''; pogovorno tudi ''Koralm'') je pogorje v območju Lavantinskih ali Noriških [[Alpe|Alp]] v [[Avstrija|Avstriji]] in [[Slovenija|Sloveniji]], med rekama [[Mura|Muro]] in [[Labotnica|Labotnico]]. Predstavlja naravno mejo med avstrijskima zveznima deželama [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] (na zahodu) in [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajersko]] (na vzhodu). Južni del Golice sega preko državne meje med [[Avstrija|Avstrijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]], kjer ga poznamo pod nazivom [[Kozjak|Kobansko]]. Najvišji vrh Golice je VelikiGolica ali Großer Speikkogel z 2.140 m nadmorske višine.

Golica na zahodu meji na [[Labotska dolina|Labotsko dolino]], na severu na gorsko sedlo Paka (nem. Packsattel), na vzhodu na zahodnoštajersko gričevje, na jugu pa se preko gorskega sedla [[Sobote]] (1349 m.), ki povezuje dolino [[Drava|Drave]] z dolino reke Sulne (nemško ''Sulmtal''), preko Kobanskega spusti vse do [[Dravska dolina|Dravske doline]]. Po grebenu Golice poteka deželna meja med avstrijskima zveznima deželama Koroško in Štajersko. Čeprav najvišja območja pogorja izkazujejo nekatere visokogorske značilnosti, predstavljajo največji del Golice predvsem sredogorske oblike.

* VelikiGolica ali Großer Speikkogel (2.140 m): gre za priljubljeno pohodniško točko. Poleg planinske koče stojita blizu vrha tudi oddajnik avstrijske [[televizija|televizije]] in [[radar]] avstrijske zvezne vojske.

Golica sestoji iz velike povzdignjene planote, ki je bila v nekem obdobju geološke zgodovine narita nad ostala območja Lavantinskih alp. Na zahodu jo omejuje [[SvinjaSvinška planina]], na vzhodu pa se pogreza pod sedimente štajerskega grebena. Na jugu se njena kameninska sestava nadaljuje v geološko sorodnem [[Pohorje|Pohorju]]. Sestavljajo jo predvsem metamorfne kamenine.