Nemčizem: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
preusmeritev na Germanizem |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg|thumb|Nemški propagandni plakat ob [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] leta 1920: »Mama, ne ''štimajte'' [glasujte] za Jugoslavijo, kar moram ''ajnrukat'' [v vojsko] za kralja Petra!« Ležeče zapisani besedi sta germanizma.]]
'''Nemčízem''' ali '''germanízem''' je prvina [[nemščina|nemščine]] v kakem drugem [[jezik]]u, na primer [[slovenščina|slovenščini]].<ref>http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=germanizem&hs=1, Slovar slovenskega knjižnega jezika, vpogled: 1. 2. 2014.</ref> Lahko gre za [[beseda|besedno]] (npr. ''merkati'', ''gnada''), [[skladnja|skladenjsko]] (''hoditi k nogam''), [[pravopis]]no (''odkod'' iz ''woher'') ali [[izgovarjava|izgovorno]] (''[münstǝr]'') prvino.<ref>Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref>
Nemčizmi v slovenščini so lahko bodisi tiste jezikovne prvine, ki niso sprejete v knjižno normo, so slogovno zaznamovane in so v [[SSKJ]] označene z določenim kvalifikatorjem, npr. ''šparati'' nižje pogovorno ‘varčevati’, ali pa danes spadajo v območje slogovno nevtralnega besedišča, npr. ''škarje'' (starovisokonemško skâri, novovisokonemško Schere), ''ura'' (novovisokonemško Uhr), ''žemlja'' (srednjevisokonemško sëmel(e), starovisokonemško sëmala, novovisokonemško Semmel).<ref>Stramljič Breznik I., Hameršak M. Germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od R do Ž. Jezikoslovni zapiski 16, 2010, 1: 85–105.</ref> Nekatere [[sposojenka|sposojenke]] so iz nemščine prešle v slovenščino že ob naselitvi Slovencev na tem zemljepisnem območju in so se že davno popolnoma udomačile, so neogibno potrebne in so si z [[izpeljanka]]mi in [[zloženka]]mi ustvarile svoje, včasih kar bogate [[besedna družina|besedne družine]] (npr. ''barva'', ''izba'', ''kuhati'', ''luknja'', ''lopa'', ''pek'', ''puška'', ''reva'', ''šipa'', ''škaf'', ''škoda'', ''ubogati'', ''voščiti'', ''žaga''). Novejše nemške besede smo v slovenščino prevzeli pozneje. Pogosto je šlo za čisto vsakdanje izraze, ki so izpodrivali stare domače (npr.: ''farba'', ''šajba'', ''šefla'', ''šnicelj'', ''glih'', ''žiher'').<ref>šeflaBunc, Stanko (1964). Tujke v slovenskem knjižnem jeziku. Jezik in slovstvo, letnik 9, številka 2/3, str. 58-62.</ref>
== Zgodovina ==
Nemščina je vplivala na slovenščino neprekinjeno več kot tisoč let, vpliv pa je viden tudi še danes. V zgodovini so se nemški vplivi pojavili že v 8. stoletju. Nemščina je bila stoletja prevladujoči uradni občevalni jezik; le v cerkvi se je poleg [[latinščina|latinščine]] govorilo tudi slovensko. Slovenščina se je v leposlovje|e|leposlovju]], religiozni in uradni sferi uveljavila s protestantizem|m|protestantskim]] gibanjem v 16. stoletju.<ref>Jazbec, H. (2007). Nemške izposojenke pri Trubarju na primeru besedila Ena dolga predguvor. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. </ref> Tudi Primož Trubar je uporabljal številne nemčizme, saj je izhajal iz ljudskega jezika. Pogosto se je naslonil na nemško besedje tudi zaradi pomanjkanja slovenskega izrazja. Ker je pretirano nemčevanje zadevalo ob slovenski (in nasploh slovanski) narodni ponos, se je že takoj v 16. stoletju začelo prizadevanje za nadomestitev nemškega s slovenskim, ali vsaj slovanskim, zlasti hrvaškim.<ref name=Toporisic88/> S sistematičnim zamenavanjem nemških besed s slovenskimi in tudi prevzetimi iz [[kajkavščina|kajkavščine]] je začel [[Tomaž Hren]] (''erbščina'' – ''dediščina'', ''folk'' – ''ljudje'', ''ohcet'' – ''ženitovanje'').<ref>Thomas, G. (1997). The impact of purism on the development of the Slovene standard language. Slovenski jezik. 1 (1997), str. 133–152. </ref> Izpodrivanje nemških jezikovnih prvin je prevladalo nato zlasti s [[Jernej Kopitar|Kopitarjem]] in [[Valentin Vodnik|Vodnikom]].<ref name=Toporisic88>Toporišič, Jože (1988). Besedni germanizmi v Trubarjevem Cathechismusu. Slavistična revija, 36, št. 1 (1988), str. 109-119. URN:NBN:SI:DOC-ALPQS42L.</ref>
== Sklici ==
{{sklici}}
{{jezikoslovna škrbina}}
[[Kategorija:Besedoslovje]]
| |||