Redakcija: 15:14, 5. januar 2015 uredi Radek (pogovor \| prispevki) 3.318 urejanj dodatek ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:43, 8. januar 2015 uredi razveljavi Radek (pogovor \| prispevki) 3.318 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 2: ==Avantgarda v umetnosti== V kulturnem pomenu avantgarda vključuje ljudi ali dela, ki so nova, običajno eksperimentalne narave. Gre za intelektualna stališča in njihovo materialno predstavo v [[likovna umetnost\|likovnih umetnostih]] in [[književnost]]i, ki so inovativni glede na tekoči standard. V zgodnjo umetnostno avantgardo, ki se je razvila na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje, prištevamo na primer [[ekspresionizem]], [[futurizem]], [[kubizem]] in [[nadrealizem]], ki so se vsi ~~imeli~~nastali zakot ~~raziskovalce~~raziskovalci novega umetnostnega izražanja in so bili v tem smislu dejanska avantgarda modernih umetnikov. Glavne lastnosti pripadnikov avantgarde so bile pretirana dejavnost, izredno pustolovsko nagnenje, antagonizem, predvsem pa odločen smisel za [[opozicija\|opozicijo]] in [[nihilizem\|nihilistično]] prepričanje, da je tradicionalna umetnost dobesedno "umrla" in je treba najti nov način izražanja. Značilno za avantgardiste je združevanje v skupine in klube, kar je v popolnem nasprotju z dotedanjim osebnim pristopom do umetnosti. Te skupine so imele za cilj nasprotovanje in opozicijo klasični kulturi, kar so izvajale bodisi z motečimi protesti na javnih razpravah, bodisi z aristokratskim umikom v zaprte klube in organizacije. Med glavnimi idejami avantgardistov je upor "merkantilni družbi", ki naj bi vrednotila umetnost izključno po principu prodajne možnosti oziroma predvidenega izkupička. V tem smislu se umetnostni pomen avantgarde močno približuje marksističnemu pojmovanju.

Avantgarda: Razlika med redakcijama