Fotoelektrični pojav: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m+/dp/+ktgr/-p:l/pnp
m m/dp/slog
Vrstica 1:
'''Fotoelektrični pojav''' ali ''fotoefekt'' je [[fizika]]lni [[pojav]], pri kateri [[elektromagnetno valovanje]] z dovolj kratko [[valovna dolžina|valovno dolžino]] (npr. v [[svetloba|vidnem]] ali [[ultravijolično sevanje|ultravijoličnem]] delu [[spekter|spektra]]) po navadi iz [[kovina|kovine]] izbije [[prevodnik|prevodniške]] [[elektron]]e. Sevanje z večjo valovno dolžino od mejne ne izbija elektronov, ker elektroni za premostitev vezi z [[atom]]i ne morejo pridobiti dovolj energije.
 
Opis fotoelektričnega pojava je pomagal premostiti težave valovno delčne dvojnosti, kjer se lahko fizikalni sestavisistemi (kot so v tem primeru [[foton]]i) obnašajo in kažejo obe lastnosti, valovno in delčno. Zamisel pojava se je porodila pri tvorcih [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]]. [[matematika|Matematično]] je fotoelektrični pojav opisal [[Albert Einstein]] leta [[1905 v znanosti|1905]] v članku ''O nekem hevrističnem stališču, ki zadeva nastanek in spremembo svetlobe'' ([[nemščina|v izvirniku]] ''Über einen die Erzeugung und Verwandlung des Lichtes betreffenden heuristischen Gesichtspunkt'') na podlagi dela s področja kvantne mehanike [[Max Planck|Maxa Plancka]].
 
Fotocelica je steklena bučka, iz katere je izsesan zrak; ima [[elektroda|elektrodi]]: [[anoda|anodo]] in fotokatodo. Fotocelico vključimo v tokovni krog, v katerem sta še vir napetosti (okrog 100 V) in občutljiv merilec [[električni tok|električnega toka]]) (mikroampermeter); anoda je priključena na pozitivni pol napetostnega vira, fotokatoda pa na negativnega. [[Svetloba]] obseva fotokatodo in izbija iz nje elektrone; fotokatoda je narejena iz kovine, ki ima majhno izstopno delo A<sub>i</sub> (npr. iz alkalne kovine). Pozitivna anoda priteguje iz fotokatode izbite [[elektron]]e), skozi tokovni krog steče električni tok (t.i. fotoelektrični tok), ki ga meri vključeni mikroampermeter. Fotoelektrični tok je običajno zelo majhen, nekaj μA. Poskus pokaže, da je fotoelektrični tok pri določeni [[napetost]]i) in določeni vrsti ([[barva|barvi]]) svetlobe tem večji, čim večji je energijski tok svetlobe, ki osvetljuje fotokatodo.