Globalni sistem pozicioniranja: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.193.61 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Xqbot |
|||
Vrstica 13:
Sistem sestavlja najmanj 24 satelitov v 6 ravninah tirnic. Vsak od njih [[Zemlja|Zemljo]] obkroži dvakrat [[dan|dnevno]] na višini 20200 [[kilometer|km]] in ima nameščeno [[atomska ura|atomsko uro]]. Satelit neprestano oddaja [[čas]] (po svoji uri) in podatke o tirnici gibanja, ki jih določajo zemeljske opazovalnice.
▲rzija GPS temelji na principu uporabe dveh nosilnih frekvenc v [[frekvenčni pas|frekvenčnem pasu]] L. Prva frekvenca z oznako L1 je 1572,42 [[Hertz|MHz]], druga z oznako L2 pa 1227,60 MHz. Dve frekvenci sta uporabljeni za namen izračunavanja zakasnitve, ki jo povzroča [[ionosfera]]. Obe frekvenci sta [[modulacija|modulirani]] z dvema različnima kodama:
* Koda C/A je psevdonaključno zaporedje dolžine 1,023 kb, ki se prenaša s hitrostjo 1,023 Mb/s. Vsakemu od satelitov sistema GPS je dodeljeno edinstveno zaporedje C/A kode, kar omogoča sprejem signalov več satelitov na isti frekvenci (kodni multipleks). C/A koda modulira nosilno frekvenco L1. Z uporabo kode C/A je možno doseči natančnost v rangu cca. 300 m. Civilni GPS sprejemniki ponavadi delujejo le z uporabo C/A kode.
Vrstica 23 ⟶ 19:
* Koda P je za razliko od kode C/A zelo dolga in se ponavlja enkrat tedensko. Ta koda modulira nosilni frekvenci L1 in L2, služi pa za povečanje natančnosti sistema. Koda P je pred postopkom modulacije šifrirana z uporabo W-kode, s čemer nastane P(Y) koda, ki jo lahko dešifrirajo samo avtorizirani uporabniki (oborožene sile ZDA).
* Navigacijsko sporočilo je namenjeno posredovanju
Za pridobitev podatkov o [[zemljepisna dolžina|zemljepisni dolžini]] in [[zemljepisna širina|širini]], [[nadmorska višina|nadmorski višini]] ter točnem času potrebujemo [[signal]]e štirih satelitov. Iz razlike med časom sprejema signala in časom njegove oddaje lahko določimo [[razdalja|razdaljo]] med [[sprejemnik]]om in satelitom. Nato iz njihovih signalov in notranje baze podatkov ugotovimo mesta satelitov. Sprejemnik se torej nahaja na sferi, katere [[središče]] je satelit in katere polmer je določen z razdaljo, ki jo premagajo radijski signali v času od trenutka oddaje do trenutka sprejema signala. Ker sprejemnik hkrati sprejema signale iz več satelitov, je mogoče določiti lego sprejemnika na osnovi presečišča sfer s posameznih satelitov. Praviloma je za določitev lege v [[razsežnost|trirazsežnem]] prostoru dovolj poznavanje treh sfer, zato bi bilo tudi za določitev lege sprejemnika dovolj sprejemati signale s treh satelitov. Ta postopek zahteva veliko [[natančnost]] ure v sprejemniku. Praviloma bi morala biti tako točna kot ure v satelitih, kar praktično ni izvedljivo. Zahteve po točnosti ure v sprejemniku lahko zmanjšamo tako, da uporabimo časovni signal z dodatnega satelita, kar nam omogoča da [[meritev|merimo]] le razlike med časi sprejemov signalov s posameznih satelitov. Ker se pri tej metodi netočnost ure ne akumulira, je lahko ura v sprejemniku manj točna. V sprejemnikih se zato lahko uporabljajo kvarčne ure.
|