Globalni sistem pozicioniranja: Razlika med redakcijama

Sistem sestavlja najmanj 24 satelitov v 6 ravninah tirnic. Vsak od njih [[Zemlja|Zemljo]] obkroži dvakrat [[dan|dnevno]] na višini 20200 [[kilometer|km]] in ima nameščeno [[atomska ura|atomsko uro]]. Satelit neprestano oddaja [[čas]] (po svoji uri) in podatke o tirnici gibanja, ki jih določajo zemeljske opazovalnice.

 

 

* Koda C/A je psevdonaključno zaporedje dolžine 1,023 kb, ki se prenaša s hitrostjo 1,023 Mb/s. Vsakemu od satelitov sistema GPS je dodeljeno edinstveno zaporedje C/A kode, kar omogoča sprejem signalov več satelitov na isti frekvenci (kodni multipleks). C/A koda modulira nosilno frekvenco L1. Z uporabo kode C/A je možno doseči natančnost v rangu cca. 300 m. Civilni GPS sprejemniki ponavadi delujejo le z uporabo C/A kode.

* Koda P je za razliko od kode C/A zelo dolga in se ponavlja enkrat tedensko. Ta koda modulira nosilni frekvenci L1 in L2, služi pa za povečanje natančnosti sistema. Koda P je pred postopkom modulacije šifrirana z uporabo W-kode, s čemer nastane P(Y) koda, ki jo lahko dešifrirajo samo avtorizirani uporabniki (oborožene sile ZDA).

 

Za pridobitev podatkov o [[zemljepisna dolžina|zemljepisni dolžini]] in [[zemljepisna širina|širini]], [[nadmorska višina|nadmorski višini]] ter točnem času potrebujemo [[signal]]e štirih satelitov. Iz razlike med časom sprejema signala in časom njegove oddaje lahko določimo [[razdalja|razdaljo]] med [[sprejemnik]]om in satelitom. Nato iz njihovih signalov in notranje baze podatkov ugotovimo mesta satelitov. Sprejemnik se torej nahaja na sferi, katere [[središče]] je satelit in katere polmer je določen z razdaljo, ki jo premagajo radijski signali v času od trenutka oddaje do trenutka sprejema signala. Ker sprejemnik hkrati sprejema signale iz več satelitov, je mogoče določiti lego sprejemnika na osnovi presečišča sfer s posameznih satelitov. Praviloma je za določitev lege v [[razsežnost|trirazsežnem]] prostoru dovolj poznavanje treh sfer, zato bi bilo tudi za določitev lege sprejemnika dovolj sprejemati signale s treh satelitov. Ta postopek zahteva veliko [[natančnost]] ure v sprejemniku. Praviloma bi morala biti tako točna kot ure v satelitih, kar praktično ni izvedljivo. Zahteve po točnosti ure v sprejemniku lahko zmanjšamo tako, da uporabimo časovni signal z dodatnega satelita, kar nam omogoča da [[meritev|merimo]] le razlike med časi sprejemov signalov s posameznih satelitov. Ker se pri tej metodi netočnost ure ne akumulira, je lahko ura v sprejemniku manj točna. V sprejemnikih se zato lahko uporabljajo kvarčne ure.