Fenol: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Druga svetovna vojna |
naravna nahajališča, razgradnja |
||
Vrstica 175:
===Druga svetovna vojna===
Toksičen vpliv fenola na [[osrednje živčevje]] povzroči takojšnjo izgubo zavesti pri ljudeh in živalih. Temu sledijo krči, ki so posledica nekontrolirane aktivnosti osrednjega živčevja.<ref name=fenol>''Phenol''. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry '''25''': 589–604. Wiley-VCH. 2003.</ref> Leta 1939 so začeli [[Nacistična Nemčija|nacisti]] v okviru [[Akcija T4|Akcije T4]] uporabljati injekcije fenola za usmrčevanje posameznikov.<ref>R.J. Lifton. [http://www.holocaust-history.org/lifton/LiftonT254.shtml ''The Nazi Doctors'']. 14. poglavje. Killing with Syringes: Phenol Injections.</ref> Za usmrčevanje manjših skupin so jih uporabljali tudi potem, ko so za množične pomore začeli uporabljati [[Zyklon-B |Zyklon-B]],<ref>P. Tyson. [http://www.pbs.org/wgbh/nova/holocaust/experiside.html#pois ''The Experiments'']. NOVA.</ref> zlasti v taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz-Birkenau]]. Za usmrtitev človeka zadostuje 1 g fenola.<ref>[http://www.ehs.uconn.edu/Word%20Docs/Phenol%20Hazards%20and%20Precautions.pdf ''Phenol: Hazards and Precautions'']. University of Connecticut, USA. Pridobljeno 2. decembra 2011.</ref><ref name=Auschwitz>[http://www.wsg-hist.uni-linz.ac.at/AUSCHWITZ/HTML/Phenol.html ''Killing through phenol injection. Auschwitz: Final Station Extermination'']. Linz, Austria: Johannes Kepler University. Pridobljeno 29. septembra 2006.</ref> Najbolj znan zapornik, ki je bil v Auschwitzu umorjen s fenolom, je bil poljski katoliški duhovnik [[Sveti Maksimilijan Kolbe|Maksimilijan Kolbe]], ki je šel prostovoljno v smrt namesto nekega njemu neznanega zapornika.<ref name=Auschwitz/>
==Naravna nahajališča==
Fenol je normalen človekov [[Presnova|presnovni]] produkt, ki se izloča z [[urin]]om v količinah do 40 mg / L.<ref name=fenol/>
Izloček senčnih žlez [[slon]]jih samcev med mastom vsebujejo nekaj fenola in 4-metilfenola. <ref>L.E.L Rasmussen, T.E. Perrin (1999). ''Physiological Correlates of Musth''. Physiology & Behavior '''67''' (4): 539. doi: 10.1016/S0031-9384(99)00114-6.</ref><ref>D. Ananth. ''Musth in elephants''. Zoo's print journal '''15''' (5): 259-262.</ref>
Fenol je tudi ena od spojin, ki jih vsebuje [[bobrovina]]. Bobrovino se nabira z rastlin, s katerimi se bober prehranjuje.<ref>D. Müller-Schwarze (2003). ''The Beaver: Its Life and Impact''. Str. 43.</ref>
===Viski===
Fenol je merljiva komponenta arome in okusa islayskega škotskega [[viski]]ja.<ref>P. Brossard. [http://www.whisky-news.com/En/reports/Peat_phenol_ppm.pdf ''Peat, Phenol and PPM'']. Pridobljeno 27. maja. 2008.</ref> Običajne vsebnosti so približno 30 ppm, dosežejo pa tudi vrednosti preko 150 ppm. Fenol nastaja med praženjem [[ječmen]]a v [[slad]].<ref>[http://www.bruichladdich.com/the-whisky/bruichladdich ''Bruichladdich Octomore 4.2 "Comus" Islay Single Malt Whisky''].</ref>
==Biološka razgradnja==
[[Bakterije|Bakterija]] ''Cryptanaerobacter phenolicus'' presnavlja fenol in ga preko 4-hidroksibenzoata pretvarja v benzoat.<ref>P. Juteau, V. Côté, M.F. Duckett, R. Beaudet, F. Lépine, R. Villemur, J.G. Bisaillon (2005). ''Cryptanaerobacter phenolicus gen. nov., sp. nov., an anaerobe that transforms phenol into benzoate via 4-hydroxybenzoate''. International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology '''55''' (1): 245–50. doi: 10.1099/ijs.0.02914-0. PMID 15653882.</ref> Bakterija ''Rhodococcus phenolicus'' lahko razgrajuje fenol kot edini vir ogljika.<ref>M. Rehfuss, J. Urban (2005). ''Rhodococcus phenolicus sp. nov., a novel bioprocessor isolated actinomycete with the ability to degrade chlorobenzene, dichlorobenzene and phenol as sole carbon sources''. Systematic and Applied Microbiology '''28''' (8): 695–701. doi: 10.1016/j.syapm.2005.05.011. PMID 16261859.</ref>
==Sklici==
| |||