Henrik Tuma: Razlika med redakcijama

odstranjeni 4 zlogi ,  pred 16 leti
m
brez povzetka urejanja
m (popravljena letnica rojstva)
mBrez povzetka urejanja
{{bioslika|islike=TUMA_HENRIK1.jpg|opis=Henrik Tuma|napis=''Henrik Tuma (1858–1935)''}}
 
Henrik Tuma se je rodil 9. julija 1858 v Ljubljani v Krakovem. Oče Matej Tuma (1814–1892) je bil čevljarski mojster, ki je prišel leta 1836 iz [[Praga|Prage]] v Ljubljano, mati Marija Ana Vidic (1819–1898) je bila doma iz revne kmečke družine na [[Polica|Polici]] pri Grosupljem. Zakonca sta se poročila leta 1850, v zakonu se jima je rodilo sedemosem otrok.
 
Henrik se je rodil kot četrtipeti otrok. Leta 1864 je začel v Ljubljani obiskovati šentjakobsko šolo. Po končani petrazredni osnovni šoli se je jeseni leta 1869 vpisal na [[gimnazija|gimnazijo]]. V šestem razredu gimnazije je na koncu šolskega leta 1875 prišel v spor s profesorjem verouka in dobil pri njem negativno oceno. Prisiljen je bil prepisati se na [[učiteljišče]], kjer je leta 1876 opravil enoletni učiteljski tečaj in bil oktobra istega leta imenovan za provizoričnega podučitelja na glavni šoli v [[Postojna|Postojni]]. Zaradi svobodomiselnih nazorov je bil aprila 1879 odpuščen, na srečo je takoj dobil službo [[domači učitelj|domačega učitelja]] pri premožni postojnski hotelirski družini. Oktobra 1880 je odšel v [[Trst]], da se ob skromni službi pripravi za gimnazijsko [[matura|maturo]]. Opravil jo je leta 1881 s prav dobrim uspehom in oktobra istega leta odšel študirat [[pravo]] na [[Universität Wien|Dunajsko univerzo]]. Odločil se je za pravo, čeprav piše, da sta bili njegova ljubezen zgodovina in jezikoslovje. Dobil je [[Luka Knafelj|Knafljevo]] štipendijo in si v času študija pomagal kot domači učitelj pri premožnih avstrijskih in mađarskih družinah. Opravil je prvi [[rigoroz]] in se po štirih letih vrnil v rodno Ljubljano. Oktobra 1886 je na Dunaju opravil tretji in zadnji državni izpit in v Ljubljani vstopil v službo kot odvetniški pripravnik. Leto dni kasneje se je ponovno namenil v Trst, kot sam piše "s trebuhom za kruhom", in dobil kot odvetniški kandidat službo pripravnika pri deželnem [[sodišče|sodišču]]. Med službovanjem v Trstu je v letu 1888 na [[Dunaj]]u opravil najprej drugi in nato še tretji, zadnji rigoroz. [[Promocija|Promoviral]] je leta 1888, potem ko je dopolnil 30 let.
 
Na tržaškem sodišču je vseskozi z odločnostjo in vsej italijanski praksi navkljub uradoval izključno v slovenskem jeziku. Leta 1889 je opravil sodniški izpit in bil septembra 1890 imenovan za sodnika v [[Tolmin]]u. Kmalu po prihodu je tu spoznal svojo bodočo ženo Marijo Gianola (1877–1928), rojeno v Egiptu očetu Luigiju Gianola iz Chiassa, [[Švica]] in materi Avgustini Gabršček, Podšolarjevi iz Tolmina. Poročila sta se leta 1894 v Tolminu. Henrik je soprogo Marijo vse življenje zelo cenil, kar se lepo odseva iz 490 ohranjenih pisem, ki sta si jih zakonca pisala od leta 1893 do leta 1924. Rodilo se jima je deset otrok.
176

urejanj