Fenol: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
fenoksid |
reakcije |
||
Vrstica 93:
Ena od razlag za povečano kislost v primerjavi z alkoholi je resonančna stabilizacija fenoksidnega aniona z aromatskim obročem. Negativni naboj kisika se na ta način delokalizira na orto in para ogljikova atoma.<ref>Organic Chemistry. 2. Izdaja. John McMurry, ISBN 0-534-07968-7.</ref> Po drugi razlagi je povečana kislost posledica prekrivanja elektronskih orbital kisikovega prostega elektronskega para in aromatskega sistema.<ref> J. Clark. [http://www.chemguide.co.uk/organicprops/phenol/acidity.html ''The Acidity of Phenol'']. ChemGuide. Jim Clark. Pridobljeno 5. avgusta 2007.</ref> Po tretji razlagi je posledica vpliva indukcije sp<sup>2</sup> hibridiziranih ogljikovih atomov. pK<sub>a</sub> enola acetona je 10,9, kar je primerljivo s pK<sub>a</sub> fenola.<ref>[http://isites.harvard.edu/fs/docs/icb.topic93502.files/Lectures_and_Handouts/20-Acidity_Concepts.pdf ''Acidity Concepts of Organic Molecules''].</ref> Kislosti fenola in enola acetona se v plinski fazi razlikujeta zaradi vpliva solvacije. Približno tretjina povečane kislosti fenola bi se lahko pripisalo indukcijskim učinkom, ostali dve tretjini razlike pa resonanci.<ref>P.J. Silva (2009). ''Inductive and Resonance Effects on the Acidities of Phenol, Enols, and Carbonyl α-Hydrogens''. J. Org. Chem. '''74''' (2): 914–916. doi: 10.1021/jo8018736. PMID 19053615.</ref>
====Fenoksidni anion====
[[Slika:Phenol-phenolate equilibrium.svg|thumb|center|600px|center|Resonančne strukture fenoksidnega aniona]]
Fenoksidni anion ima podobno nukleofilnost kot prosti [[Amin|amini]], vendar imajo to prednost, da se njihova konjugirana kislina (nevtralni fenol) celo v zmerno kislih pogojih ne deaktivira v celoti kot nukleofil. Fenoli se včasih uporabljajo v sintezi [[Peptid|peptidov]] za aktiviranje [[Karboksilna kislina|karboksilnih kislin]] ali [[Ester|estrov]], da se pretvorijo aktivirane estre. Fenolatni estri so bolj stabilni proti [[Hidroliza|hidrolizi]] kot kislinski anhidridi in acil halidi, vendar so pod milimi pogoji dovolj reaktivni, da olajšajo tvorbo amidnih vezi.
===Reakcije===
Fenol je zelo reaktiven v elektrofilnih aromatskih substitucijah, ker π elektroni kisikovega atoma donirajo svojo elektronsko gostoto aromatskemu obroču. Na obroč se zato lahko s halogeniranjem, acililiranjem, sulfoniranjem in drugimi procesi vežejo različne atomske skupine. Fenolni obroč je za nekatere reakcije tako močno aktiviran, bolj ativiran je samo [[anilin]], da med bromiranjem in kloriranjem substitucija ne poteče samo na enem ogljikovem atomu, ampak na obeh orto in para ogljikovem atomu.
Vodne raztopine fenola so rahlo kisle in moder lakmusov papir obarvajo rahlo rdeče. Fenol se zlahka nevtralizira z natijevim hidroksidom, pri čemer nastane natrijev fenolat (ali fenat). Je šibkejša kislina kot [[ogljikova kislina]], zato se ne more nevtralizirati z [[Natrijev bikarbonat|natrijevim bikarbonatom]] ali [[natrijev karbonat|natrijevim karbonatom]], da bi se sprostil [[ogljikov dioksid]].
:C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>OH + NaOH → C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>ONa + H<sub>2</sub>O
Če se zmes fenola in [[benzoil klorid]]a stresata v prisotnosti razredčene raztopine natrijevega hidroksida, nastane fenil benzoat (primer [[Schotten-Baumannova reakcija|Schotten-Baumannove reakcije]]):
:C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>OH + C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>COCl → C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>OCOC<sub>6</sub>H<sub>5</sub> + HCl
Če se fenol destilira s [[cink]]ovim prahom ači če njegove pare prehajajo skozi granuliran cink pri 400 °C, se reducira v [[benzen]]:<ref>H. Roscoe (1891). ''A treatise on chemistry'' 3, 3. London: Macmillan & Co. Str. 23.</ref>
:C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>OH + Zn → C<sub>6</sub>H<sub>6</sub> + ZnO
Če fenol reagira z [[diazometan]]om v prisotnosti borovega trifluiroda (BF<sub>3</sub>), kot glavna produkta nastaneta [[anizol|anisol]] in plinasti [[dušik]]:
:C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>OH + CH<sub>2</sub>N<sub>2</sub> → C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>OCH<sub>3</sub> + N<sub>2</sub>
==Sklici==
| |||