Kralj Matjaž: Razlika med redakcijama

[[File:Leopold Layer - Kralj Matjaž.jpg|thumbnail|350px|Kralj Matjaž (napis na sliki »Kral Matiaš«) na [[panjska končnica|panjski končnici]] iz leta 1877, delavnica [[Leopold Layer|Leopolda Layerja]]]]

[[Slika:Matei Corvin Johannes de Thurocz f137.jpg |thumb|200px|Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'']]

 

Legenda pravi, da pod goro Peco na Koroškem spi Kralj Matjaž. V neposredni bližini Doma na Peci je Votlina Kralja Matjaža z bronastim kipom, ki je urejena za turiste in pohodnike.

 

[[Slika:Matthias contemporary Sculpture.jpg|thumb|right|200px|[[Matija Korvin]], v starosti ok. 50 let]]

Furlanski zgodovinar [[Marcantonio Nicoletti]] (†1596) je prvi poročal o tem, da [[Tolmin]]ci pojejo tudi pesmi o kralju Matjažu. To so bile verjetno vojaške hvalnice, ki so jih razširjali preživeli udeleženci zmagovitih bojnih pohodov [[Ogrska|ogrskega]] kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]]. Tudi danes večina tolmačenj pripovedke o Kralju Matjažu navaja, da je Kralj Matjaž pravzaprav le eden izmed likov za zelo priljubljenega ogrskega kralja Matije Korvina, ki je vladal tudi [[Koroška (vojvodina)|Koroški]] v [[zgodnji srednji vek|zgodnjem srednjem veku]] (od leta 1458-1490). Pomagal je vsem, ki so ga prosili za pomoč. Dal je kovati [[zlatnik]]e in med njegovim vladanjem so na Koroškem vladali dobri časi. Drugi vladarji so se združili proti njemu. S preživelimi vojaki se je skril v votlino pod [[Peca|Peco]], ki se mu je sama odprla in ga skrila. V votlini je Kralj Matjaž za mizo zaspal. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli kamnite mize, se bo prebudil. Takrat naj bi se na Koroško vrnili dobri časi. Kralj Matjaž bo s svojimi vojaki premagal vse sovražnike, pregnal krivico s sveta in spet zavladal. Skupna značilnost izročila Kralja Matjaža je izražanje spoštovanja do kralja, poveličevanje njegove dobrote, pravičnosti ter prikazovanje idealizirane podobe [[fevdalni vladar|fevdalnega vladarja]], ki je pripravljen za zaščito podložnikov kaznovati tudi gospodo. V slovenskem ljudskem izročilu vse do 16. stoletja predstavlja Kralj Matjaž glavnega junaka, njegov lik uporabljajo številne [[pravljica|pravljice]], [[pripovedka|pripovedke]], [[balada|balade]] ter [[poezija|pesmi]] in nekatere med njimi so po strukturi in motiviki v primerjavi z izročilom drugih narodov prav specifične.

 

 

==Izdaje==

*M. Malovrh, Kralj Matjaž, Narodna tiskarna, Ljubljana, 1904

*F. Levec, Anton Knezova knjižnica, Slovenska Matica, Ljubljana, 1905