Redakcija: 11:43, 28. december 2014 uredi Kraškaburja (pogovor \| prispevki) 69 urejanj →‎Stari Evropejci ← Starejše urejanje		Redakcija: 11:46, 28. december 2014 uredi razveljavi Kraškaburja (pogovor \| prispevki) 69 urejanj Zamenjava slik Novejše urejanje →
Vrstica 21: == Zgodovina == [[Slika:Logo_staroverci.jpg‎\|thumb\|260px\|desno\|min\|Kolovrat, simbol [[Staroverstvo\|slovenskih starovercev]]]][[Slika:Juletræet.jpg\|~~200px~~260px\|thumb\|right\|Okrašeno božično drevo.]] Praznovanje korenini še iz predkrščanskih časov, ko so mnoga ljudstva častila nastop [[zima\|zimskega]] [[solsticij]]a, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim. Čas torej, ko zima res zaživi v vsem svojem sijaju in sonce zmaga nad temo, je širom sveta že dolgo čas praznovanja. Vrstica 27: Več stoletij pred [[Jezus]]ovim rojstvom, so nekdanji [[Evropejci]] obhajali svetlobo in rojstvo v najtemnejših dneh zime. Premnogi ljudje so se razveselili zimskega solsticija, ker so se lahko nadejali daljših dni in toplote, ki jim jo bo naklonilo [[sonce]] <ref>Sol invictus – nepremagljivo sonce – rimski poganski praznik</ref>. ~~[[Slika:Logo_staroverci.jpg‎\|thumb\|250px\|desno\|min\|Kolovrat, simbol [[Staroverstvo\|slovenskih starovercev]]]]~~Ob zimskem sončnem obratu so [[Slovani\|Praslovani]] praznovali rojstvo Svarožiča, Svarogovega sina, ki je poosebljal mlado Sonce, ki v tem času doseže svojo najnižjo točko na obzorju. Pri južnih Slovanih nosi ime božič, kar prihaja iz "mali bog". Drugo ime, poznano za to praznovanje je koleda, ki je poznano tudi zahodnim in vzhodnim Slovanom. Ime prihaja iz osnove krog - letni cikel. V predkrščanskem času je bil namreč čas razumljem ciklično in ne linearno, kakor danes. Iz besede koledo izhaja tudi kolednica, za ljudske pesmi,ki so se tradicionalno pele v času božiča in za šego koledovanja, ki je še danes poznana. Tretje ime poznano vsem Slovanom je kračun, ki po prvi teoriji pomensko pomeni "kratki". V Sloveniji se je spomin na praznik kračuna ohranil med drugim v priimkih. Druga teorija izvora imena kračun pravi, da pomeni "prihod", kar ustreza latinskemu "adventus"<ref>Slavjanskie drevnosti - krachun. <Международные отношения», Moskva, 1995</ref>. Drugo ime, ki je poznano Slovanom je ščodry večer<ref>poljsko "szczodry wieczór"</ref> (v različnih oblikah pri vzhodnih in zahodnih Slovanih) v pomenu radodarni ali velikodušni večer. V [[Skandinavija\|Skandinaviji]] so severnjaki (Skandinavci) slavili ''Yule'' oz. zimski solsticij, in sicer vse od 21. decembra ter skozi ves januar. Očetje in sinovi so kot priznanje, da se je sonce naposled vrnilo, nanosili drv in kuriva, ki so jih potem seveda sežgali. Ljudje so se nato gostili in praznovali vse dotlej, dokler ni ogenj dogorel oz. je zmanjkalo kuriva, kar je včasih trajalo tudi do 12 dni. Severnjaki so verjeli, da vsaka iskra ognja predstavlja novega pujska ali telička, ki se bo skotil v prihajajočem letu.

Božič: Razlika med redakcijama