Frank Calder: Razlika med redakcijama

|image = frank_calder.jpg

|birth_date = {{datum rojstva|1877|11|17}}

|death_date = {{Death date and age|1943|02|4|1877|11|17}}

|death_place = [[Montreal]], [[Kanada]]

|occupation = novinar, športni funkcionar

Calder je najbolj znan po tem, da je služil kot zadnji predsednik profesionalne lige v [[hokej na ledu|hokeju na ledu]] [[National Hockey Association]] (NHA) in kot prvi predsednik njene naslednice [[National Hockey League]] (NHL) od [[1917]] do [[1943]]. Igral je ključno vlogo pri prehodu od NHA k NHL, s čimer je izključil enega lastnikov franšize NHA. Predsedoval je med širitvijo lige v [[Združene države Amerike|ZDA]] in obranil nasprotnike ter tako pripeljal NHL na raven prvorazredne hokejske lige.

[[15. november|15. novembra]] [[1914]] je bil imenovan za sekretarja-blagajnika hokejske lige [[National Hockey Association]].<ref>Coleman(1966), p. 267</ref> To funkcijo je opravljal do [[1916]], ko je [[Frank Robinson (hokej na ledu)|Frank Robinson]] odstopil z mesta predsednika NHA.

Leta 1917 so se lastniki NHA-ja odločili iz lige izločiti moštvo [[Toronto Blueshirts]] [[Eddie Livingstone|Eddieja Livingstona]] in so se polastili njegovih igralcev. Predsednik NHA Frank Robinson je ugotovil, da je ravno tako nemočen kot njegov predhodnik Emmett Quinn, ter s položaja odstopil. Njegov odstop je obenem pomenil veliko priložnost za Calderja kot sekretarja lige. Odločil se je, da so lastniki NHA, združeni proti Eddieju Livingstonu, potrebovali nekoga, ki bi jih zastopal, in Calder je - vsaj zavoljo njegove priročnosti - postal novi predsednik NHA. Organiziral je srečanja med lastniki NHA-ja, kjer bi se našlo način, kako izriniti Livingstona. Tako so se odločili ustanoviti novo ligo, imenovano [[National Hockey League]], ki bi sprva nadomestila NHA, in se potem, ko bi Livingstone izstopil iz NHA, zopet stopila z NHA. Calderja so izvolili za predsednika novoustanovljene lige, ustvarjene [[26. november|26. novembra]] [[1917]]. Ker je Livingstone še naprej trdno zagovarjal svoje stališče, so lastniki ugotovili, da je nemogoče spet oživiti NHA.

Calder je svojo predsedniško moč vihtel s tako avtoriteto, da ni bilo priporočljivo spreti se z njim. {{navedi vir}} Če je ukazal, da naj se [[Quebec Bulldogs]]i preselijo v [[Hamilton, Ontario|Hamilton]], kot se je zgodilo leta [[1920]], si ni nihče upal kljubovati mu. Dober primer njegove avtoritete je bil, ko so [[Hamilton Tigers]]i leta [[1925]] začeli s stavko. Namesto, da bi se z igralci pogovoril, jih je suspendiral in vsakemu naložil kazen 200 [[US$]]. {{navedi vir}}

Calder je predsedoval srečanju ligaškega sveta guvernerjev [[25. januar]]jajanuarja [[1943]], ko je utrpel srčni napad, ki mu je sledil nov napad v bolnišnici v Torontu. [[3. februar]]jafebruarja se je že počutil dovolj močnega, da bi odpotoval v Montreal in se vrnil naslednji dan, po prihodu se je javil v [[Montreal General Hospital|splošno bolnišnico v Montrealu]]. Tam je utrpel usodni srčni napad, ki je zjutraj terjal njegovo življenje. Zaradi bližine so ga pokopali na pokopališču [[Mount Royal Cemetery]] v [[Montreal]]u.

Calder je bil sprejet v [[Hokejski hram slavnih lige NHL|hokejski hram slavnih]] leta [[1947]] kot graditelj. Dva pokala v profesionalnem hokeju se imenujeta po njem - [[NHL]]-ov [[Calder Memorial Trophy]] za najboljše NHL novince in [[Calder Cup]], ki se podeljuje prvaku lige [[American Hockey League|AHL]]. Calder je razvil idejo o pokalu za najboljšega novinca leta in NHL se je odločila, da nadaljuje s to navado tudi po njegovi smrti, ko so pokal tudi preimenovali iz Calder Trophy v Calder Memorial Trophy.