Sremska fronta: Razlika med redakcijama

Oktobra 1944 se je [[Tretji rajh|nemška]] vojska umikala iz južne [[Srbija|Srbije]] in [[Beograd]]a ter so jo [[NOV in POJ|Narodnoosvobodilna vojska]] in [[Rdeča armada]] preganjale dalje proti zahodu in kmalu osvobodili tudi vzhodni [[Srem]]. Sovražnik se je končno ustavil na črti od [[Madžarska|madžarske]] [[državna meja|meje]] pri [[Barč, Madžarska|Barču]] po [[Drava|Dravi]], prek [[Vukovar]]ja in [[Šid]]a na [[Sava|Savo]] in [[Drina|Drino]] do njenega zgornjega toka. Od tam je [[Fronta (vojaštvo)|fronta]] tekla čez [[Hercegovina|Hercegovino]] na planine Vranico, Radušo, Mosor in Staretino ter čez [[Karlobag]] na [[Jadransko morje]]. Fronta severno od Save, t.i. sremska fronta, je bila urtjena črta s [[Strelski jarek|strelskimi jarki]], [[bunker]]ji in drugimi [[Fortifikacija|fortifikacijskimi sistemi]] ter z velikimi silami na obeh straneh, južneje pa so bile utrjene le posamezne ključne točke. Od 1. januarja so bile na fronti tri jugoslovanske armade, in to [[3. armada (NOVJ)|3. armada]] na severu, [[1. armada (NOVJ)|1. armada]] v sredini in [[2. armada (NOVJ)|2. armada]] na jugu, deloma že v [[Bosna|Bosni]]. Rdeča armada in bolgarska vojska sta se že decembra 1944 premestili na Madžarsko. Najhujši boji na sremski fronti so bili januarja pri [[Opatovac, Lovas|Opatovcu]] in marca pri [[Donji Miholjac|Donjem Miholjcu]] in [[Valpovo|Valpovem]] na Dravi ter aprila na srednjem odseku, ko je [[JLA|jugoslovanska armada]] prebila fronto in krenila v poslednji pohod za osvoboditev zahodnega dela Jugoslavije. Sremsko fronto sta 16. februarja in nekaj dni zatem ločeno obiskala [[maršal]]a [[Josip Broz - Tito]] in [[Harold Alexander]].<ref>''Enciklopedija druge svetovne vojne 1939 -1945''. Založba Borec, Ljubljana 1982.</ref>