Slovenska skupnost v Italiji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodane tabele |
→Demografske in razvojne spremembe na ozemlju skupnosti: ureditev in strnjenje poglavja |
||
Vrstica 129:
V Trstu imata sedež krovni organizaciji slovenske skupnosti [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza]] in [[Svet slovenskih organizacij]]. Prav tako je tu uredništvo manjšinskega ''[[Primorski dnevnik|Primorskega dnevnika]]'' in [[slovenska redakcija RAI|slovenske redakcije na regionalnem predstavništvu RAI]], pa tudi izobraževalne institucije, kulturne in gospodarske ustanove.
=== Demografske in razvojne spremembe na ozemlju skupnosti ===
{{bar box
|width = 360px
|float = right
|title = Izsledki podatkov popisa iz leta 1910
|titlebar = #ddd
|caption =Podeželje današnjega slovenskega zamejskega prostora ob Jadranu je bilo tradicionalno strnjeno poseljeno s slovenskim prebivalstvom, ki je predstavljalo večino tudi v bljižni okolici mesta Trst; to jasno potrjujejo podatki popisa prebivalstva iz leta 1910 strnjeni v spodaj navedenih razpredelnicah:
}}{{bar box
|width = 360px
|float = right
Vrstica 157 ⟶ 161:
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|italijansko govoreči (
{{bar percent|slovensko govoreči (
{{bar percent|drugi in priseljeni (
|caption =
}}
Po dodelitvi [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]] Italiji pa so asimilacijska politika italijanskih oblasti in spremenjene gospodarske razmere, ki so sledile ločitvi mesta od njegovega naravnega zaledja, privedle do redčenja slovenske prisotnosti na obravnavanem ozemlju.
Po rapalski pogodbi 1920, ko je bilo ozemlje dodeljeno Italiji, so nove oblasti spodbujale priseljevanje z italijanskega juga, ki naj bi razvodenelo germansko in slovansko demografsko strukturo prostora. Še zlasti je šlo za italijanizacijo prej prevladujoče nemških Trsta in Gorice. Druga velika demografska sprememba pa je bilo naseljevanje istrskih beguncev (150.000–300.000 ezulov, ki so se izselili iz komunistične Jugoslavije) na [[Tržaški Kras|Tržaškem Krasu]], in sicer najprej v begunskih taboriščih v neposredni bližini etnično slovenskih vasi, kasneje pa v novih stanovanjskih objektih na istih območjih. S tem se je strateško spreminjala demografska podoba celotnega tržaškega zaledja, lokalni Slovenci pa so se znašli ob njim sovražni politični sili italijanskih beguncev. Demografski procesi tržaškega zaledja so tudi danes sporno vprašanje, zlasti ko gre za priseljevanje dominantne italijanske skupnosti tako v nove skupine objektov na Tržaškem Krasu kot – po vstopu Slovenije v [[schengensko območje|schengenski prostor]] – v podeželska naselja na Krasu v Sloveniji, ki so ne glede na državno mejo naravno zaledje Trsta.<ref>{{navedi revijo |author=Jagodic, Devan |year=2011 |title=Mobilità residenziale transfrontaliera nel contesto dell'Unione europea: il caso del confine italo-sloveno |journal=Razprave in gradivo |volume=65 |issue= |pages=60-87 |publisher=Inštitut za narodnostna vprašanja |url= |accessdate= }}</ref>
Slab vpliv na slovensko manjšino
== Zgodovina ==
| |||