Narodna in univerzitetna knjižnica: Razlika med redakcijama

Glavno poslopje na Turjaški je bilo zgrajeno med leti [[1936]] in [[1941]]. Prej je na tem mestu stala [[renesansa|poznorenesančna]] [[Auerspergova palača, Ljubljana|Auerspergova palača]], ki jo je v veliki meri uničil [[Ljubljanski potres|potres leta 1895]]. Knjižnica je največja [[Jože Plečnik|Plečnikova]] stavba v Ljubljani. Z načrti za knjižnico (ta bi sicer stala v Tivoliju) se je začel ukvarjati že leta [[1927]]. Zgrajena je kot tlorisno nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi trakti. Zunanji fasadni plašč je zgrajen iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z lesenimi v bron oblečenimi vratnicami se odpre pogled in dostop do reprezentančnega kamnitega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika [[čitalnica]] (236 čitalniških sedežev), ki je v višino odprta skozi štiri nadstropja in osvetljena skozi steni na vzhodni in zahodni strani. Na vrhu glavnega stopnišča je dodan kip [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]], pionirja pisane slovenske besede. V notranjosti stavbe je vrsta klesanih arhitekturnih podrobnosti iz [[Podpeč|podpeškega]] apnenca, tlaki tudi iz hotaveljskega kamna. Detajli opreme so iz kovine ali [[les]]a. Stranski vhod ob Gosposki ulici krasi mogočen [[kip]] [[Mojzes]]a (delo [[kipar]]ja [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]]. Portretna glava spominja na lik [[impresionizem|impresionista]] [[Rihard Jakopič|Riharda Jakopiča]].

 

 

V letih [[1989]] in [[1999]] je arhitekt [[Marko Mušič]] obnovil del notranjih prostorov v zgradbi.