Slovenska skupnost v Italiji: Razlika med redakcijama

Po rapalski pogodbi 1920, ko je ozemlje Primorske pripadlo Italiji, so nove oblasti spodbujale priseljevanje z italijanskega juga, ki naj bi razvodenelo germansko in slovansko demografsko strukturo prostora. Še zlasti je šlo za italijanizacijo prej prevladujoče nemških Trsta in Gorice. Druga velika demografska sprememba pa je bilo naseljevanje istrskih beguncev (150.000–300.000 ezulov, ki so se izselili iz komunistične Jugoslavije) na [[Tržaški Kras|Tržaškem Krasu]], in sicer najprej v begunskih taboriščih v neposredni bližini etnično slovenskih vasi, kasneje pa v novih stanovanjskih objektih na istih območjih. S tem se je strateško spreminjala demografska podoba celotnega tržaškega zaledja, lokalni Slovenci pa so se znašli ob njim sovražni politični sili italijanskih beguncev. Demografski procesi tržaškega zaledja so tudi danes sporno vprašanje, zlasti ko gre za priseljevanje dominantne italijanske skupnosti tako v nove skupine objektov na Tržaškem Krasu kot – po vstopu Slovenije v [[schengensko območje|schengenski prostor]] – v podeželska naselja na Krasu v Sloveniji, ki so ne glede na državno mejo naravno zaledje Trsta.<ref>{{navedi revijo |author=Jagodic, Devan |year=2011 |title=Mobilità residenziale transfrontaliera nel contesto dell'Unione europea: il caso del confine italo-sloveno |journal=Razprave in gradivo |volume=65 |issue= |pages=60-87 |publisher=Inštitut za narodnostna vprašanja |url= |accessdate= }}</ref>▼