Naftalen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Nadomestni derivati: → Substituirani derivati |
Proizvodnja - čiščenje |
||
Vrstica 130:
Naftalen je, podobno kot benzen, podvržen [[elektrofilna aromatska substitucija|elektrofilni aromatski substituciji]]. V mnogih tovrstnih substitucijah reagira pod milejšimi pogojih kot benzen. Primer: benzen in naftalen reagirata s [[klor]]om v prisotnosti katalizatorja [[železov(III) klorid|železovega]]ali [[Aluminijev klorid|aluminijevega klorida]], naftalen pa reagira s klorom tudi brez katalizatorja in tvori 1-kloronaftalen. Oba se lahko tudi alkilirata s Friedel–Craftsovo reakcijo, naftalen pa se lahko alkilira tudi z [[alken]]i in [[alkohol]]i z [[Žveplova kislina|žveplovo]] ali [[Fosforna kislina|fosforno kislino]] kislino kot [[katalizator]]jem.
===Substituirani derivati===
[[Substitucija|Monosubstituirani]] [[derivat |derivat]]i naftalena imajo dva možna [[Izomerija|izomera]], ki ustrezata substituciji α ali β vodikovega atoma. Elektrofili običajno napadejo α položaj. Prednost α substitucije pred β substitucijo se lahko pojasni z resonančnimi strukturami vmesnega produkta: za vmesni produkt za α substitucijo se lahko nariše sedem resonančnih struktur, od katerih so štiri aromatske. Za vmesni produkt za β substitucijo se lahko nariše samo šest resonančnih struktur, od katerih sta samo dve aromatski. [[Sulfonacija]] daje kljub temu zmes 1- in 2-naftalenslulfonske kisline. Razmerje men njima je odvisno od reakcijskih pogojev: pri 25 °C prevladuje 1-izomer, pri 160 °C pa 2-izomer.
Naftalen se pri visokem tlaku in prisotnosti kovinskih [[katalizator]]jev lahko hidrogenira, pri čemer nastane 1,2,3,4-tetrahirdonaftalen ali [[tetralin]] (C<sub>10</sub>H<sub>12</sub>). Z nadaljnjim hidrogeniranjem nastane dekahidronaftalen ali [[dekalin]] (C<sub>10</sub>H<sub>18</sub>). Z oksidacijo s kromatom ali permanganatom ali s katalitsko oksidacijo s [[kisik]]om v prisotnosti [[vanadij]]evega katalizatorja nastane [[ftalna kislina]].
==
Naftalen je najpogostejša komponenta premogovega katrana. Četudi je sestava katrana zelo odvisna od vrste [[premog]]a, je v tipičnem katranu okrog 10 % naftalena. V njegovem destilatu je poleg številnih drugih aromatskih spojin okrog 50 % naftalena. Iz destilata se z izpiranjem z [[Natrijev hidroksid|natrijevim hidroksidom]] najprej odstranijo kisle komponente, med katerimi prevladujejo razni [[fenol]]i, in nato z izpiranjem z [[Žveplova kislina|žveplovo kislino]] še alkalne komponente. Iz ostanka se s frakcionirano destilacijo izloči naftalen. Surov naftalen vsebuje približno 95 % naftalena. Glave nečistoče so žveplove aromatske spojine benzotiofen (< 2%), indan (0.2%), inden (< 2%) in metilnaftalen (< 2%). Naftni naftalen je običajno bolj čist.
Če je potrebno, se surovi naftalen dodatno rafinira s prekristalizacijo iz različnih topil. Proizvod vsebuje 99% naftalena s [[tališče]]m 80 °C. Letna proizvodnja naftalena je približno 1,3 milijona ton.<ref name=Collin>G. Collin, H. Höke, H. Greim (2003). ''Naphthalene and Hydronaphthalenes''. Ullmann's Encyclopedia of Industrial Chemistry, Wiley-VCH, Weinheim. doi: 10.1002/14356007.a17_001.pub2.</ref>
Največji proizvajalci naftalena v Severni Ameriki so Koppers Inc., Ruetgers Canada Inc. in Recochem Inc. (iz premogovega katrana) in Advanced Aromatics, L.P. (iz nafte), v Zahodni Evropi Koppers, Ruetgers in Deza, v Vzhodni Evropi pa velike koksarne, predvsem Severstal, Evraz, Mechel in MMK v Rusiji. Velika proizvajalca naftalena in fenola sta INKOR in Jenakievski v Ukrajini in ArcelorMittal Temirtau v Kazahstanu.
==Naravni pojav==
|