Trst: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 137:
[[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu]][[File:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|Dvoježični cestni smerokazi v okolici Trsta]]
[[File:Carta identita prov Trieste.jpg|thumb|Dvoježična osebna izkaznica.]]Za popoln pregled narodnostnih manjšin je treba tudi upoštevati [[Judje|Jude]], ki so bili v Trstu prisotni v znatnem številu (5.498 oseb), a jih ta statistika omenja samo v zvezi z religijo, saj je bil njihov pogovorni jezik večinoma italijanski.Čeprav je imela v Avstro-Ogrski slovenščina status notranjega uradnega jezika, pa je bila njena raba v Trstu vseskozi zelo omejena, saj so avtonomno tržaško občino vodili italijanski nacionalisti (Nacional-liberalna stranka), ki so na številne načine omejevali in celo preganjali rabo slovenskega jezika v mestu in bližnji okolici.<br/>[[File:Vladimir Bartol.jpg|thumb|right|300px|V Trstu rojeni slovenski pisatelj <center>[[Vladimir Bartol]]]]</center>
 
'''<u>Pogovorni jezik po posameznih delih Trsta ob popisu 1910</u> '''<ref>Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Laender. VII. Oesterreichisch-Illyrisches Kuestenland. Wien, 1918, Verlag der K.K. Hof- und Staatsdruckerei</ref>:
Danes je Slovencem v Trstu priznana pravica uporabe slovenščine pri odnosih z javnimi ustanovami in pri javnem obveznem šolanju[[File:Vladimir Bartol.jpg|thumb|right|300px|Tržaški slovenski pisatelj <center>[[Vladimir Bartol]]]]</center>
 
===Statistika prebivalstva iz leta 1910===
Pogovorni jezik po posameznih delih Trsta ob popisu 1910 <ref>Spezialortsrepertorium der Oesterreichischen Laender. VII. Oesterreichisch-Illyrisches Kuestenland. Wien, 1918, Verlag der K.K. Hof- und Staatsdruckerei</ref>:
{| class="wikitable"
|-
Vrstica 415 ⟶ 412:
Stanje se je še bolj poslabšalo, ko je po prvi svetovni vojni Trst bil dodeljen Italijanski kraljevini, saj je fašistični režim skušal na vse načine, tudi s nasilnimi dejanji, zbrisati prisotnost kakršnekoli sled slovenkse prisotnosti.
 
Tudi potem, ko je po drugi svetovni vojni bil fašizem premagan, so nacionalistični krogi italijanske buržoazije še vedno skušali omejiti socialni razvoj slovenskega prebivalsva, tudi v kratkem obdobju, ko je mesto upravljalapod zavežniškazavežniško vojaškavojaško upravaupravo (1945-1954); odnos, ki so ga izkazovali necionalistični italijanski krogi do slovenkega prebivalstva je najbolje opisan v poročilu, ki ga je leta 1948 napisal britanski politični svetovalec:
{{quote|»Omejeni tržaški politični voditelji so se s svojim šovinističnim pogledom na stvari vedli, kot da bi bila cona A že priključena Italiji,...«}}
Njihove zahteve so bile umerjene proti vsakemu ukrepu, ki bi bil kakorkoli ugoden za Slovence. Ta negativen odnos izhaja tudi iz nekega angleškega dokumenta<ref>PRO, FO 371/78626/R158; FO, 371/72498/R 8601 (Milica Kacin Wohinc, Jože Pirjevec - Zgodovina Slovencev v Italiji - Nova Revija - Ljubljana, 2000 - ISBN 961-6352-11-3)</REF>: