Trst: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Trst in Slovenci: dodana slika in urejen tekst |
|||
Vrstica 134:
}}V ocenah Kandlerja so furlansko govoreči pripisani Italijanom, kar je od tedaj postala navada. Avstrijski podatki sicer tega razmerja ne menjajo, poudarjajo pa seveda prisotnost nemško govorečega prebivalstva. Po [[Avstrija|avstrijskem]] [[popis]]u iz leta [[1910]] je v Trstu živelo 52 % [[Italijani|Italijanov]], 25 % [[Slovenci|Slovencev]], 5 % [[Nemci|Nemcev]], 1 % drugih [[narod]]ov ([[Srbi|Srbov]]/[[Hrvati|Hrvatov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Belorusi|Belorusov]], [[Romuni|Romunov]] in [[Madžari|Madžarov]]) ter 17 % tujih državljanov.
Omeniti je treba, da je bil popis izveden na podlagi pogovornega jezika prebivalstva (''Staatsangehoerige nach der Umgangssprache'') in [[državljanstvo|državljanstva]] (''Staatsfremde''), zato je pomemben podatek o "drugih" prebivalcih. Kar 23 % prebivalstva ni govorilo ne [[slovenščina|slovensko]] ne [[italijanščina|italijansko]], pač pa 5,22 % [[nemščina|nemško]], 1,06 % [[srbohrvaščina|srbohrvatsko]], 0,34 % "drugače" ([[češčina|češko]], [[poljščina|poljsko]], [[rusinščina|rusinsko]], [[romunščina|romunsko]] in [[madžarščina|madžarsko]]) in kar 16,99 % je bilo tujih državljanov. Za tuje državljane so seveda smatrani ljudje, ki niso pripadali [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski monarhiji]], zato kljub številnosti niso tako podrobno našteti kot omenjeni "drugi". Iz podatkov o [[religija|religiji]] prebivalstva lahko ugibamo, da so to bili v dobri meri [[Grki]] (1.956 [[pravoslavje|pravoslavnih]] in 66 [[grška katoliška cerkev|grškokatoliških]]) in [[Angleži]] (2.606 raznih [[protestantizem|protestantov]]).▼
[[File:Trgovska 2014 05 15 Paint.JPG|thumb|Napis pred vhodom Tehničnega zavoda "Žiga Zois" v Trstu]][[File:Segnaletica multilingue.JPG|thumb|Dvoježični cestni smerokazi v okolici Trsta]]
[[File:Carta identita prov Trieste.jpg|thumb|Dvoježična osebna izkaznica.]]Za popoln pregled narodnostnih manjšin je treba tudi upoštevati [[Judje|Jude]], ki so bili v Trstu prisotni v znatnem številu (5.498 oseb), a jih ta statistika omenja samo v zvezi z religijo, saj je bil njihov pogovorni jezik večinoma italijanski.Čeprav je imela v Avstro-Ogrski slovenščina status notranjega uradnega jezika, pa je bila njena raba v Trstu vseskozi zelo omejena, saj so avtonomno tržaško občino vodili italijanski nacionalisti (Nacional-liberalna stranka), ki so na številne načine omejevali in celo preganjali rabo slovenskega jezika v mestu in bližnji okolici.<br/>
Danes je Slovencem v Trstu priznana pravica uporabe slovenščine pri odnosih z javnimi ustanovami in pri javnem obveznem šolanju[[File:Vladimir Bartol.jpg|thumb|right|300px|Tržaški slovenski pisatelj <center>[[Vladimir Bartol]]]]</center>
Vrstica 409 ⟶ 411:
(1) Danes v Sloveniji
Čeprav je imela v Avstro-Ogrski slovenščina status notranjega uradnega jezika, pa je bila njena raba v Trstu vseskozi zelo omejena, saj so avtonomno tržaško občino vodili italijanski nacionalisti (Nacional-liberalna stranka), ki so na številne načine omejevali in celo preganjali rabo slovenskega jezika v mestu in bližnji okolici.<br/>
▲Omeniti je treba, da je bil popis izveden na podlagi pogovornega jezika prebivalstva (''Staatsangehoerige nach der Umgangssprache'') in [[državljanstvo|državljanstva]] (''Staatsfremde''), zato je pomemben podatek o "drugih" prebivalcih. Kar 23 % prebivalstva ni govorilo ne [[slovenščina|slovensko]] ne [[italijanščina|italijansko]], pač pa 5,22 % [[nemščina|nemško]], 1,06 % [[srbohrvaščina|srbohrvatsko]], 0,34 % "drugače" ([[češčina|češko]], [[poljščina|poljsko]], [[rusinščina|rusinsko]], [[romunščina|romunsko]] in [[madžarščina|madžarsko]]) in kar 16,99 % je bilo tujih državljanov. Za tuje državljane so seveda smatrani ljudje, ki niso pripadali [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski monarhiji]], zato kljub številnosti niso tako podrobno našteti kot omenjeni "drugi". Iz podatkov o [[religija|religiji]] prebivalstva lahko ugibamo, da so to bili v dobri meri [[Grki]] (1.956 [[pravoslavje|pravoslavnih]] in 66 [[grška katoliška cerkev|grškokatoliških]]) in [[Angleži]] (2.606 raznih [[protestantizem|protestantov]]).
Danes je Slovencem v Trstu priznana pravica uporabe slovenščine pri odnosih z javnimi ustanovami in pri javnem obveznem šolanju.
== Fotogalerija ==
| |||