Naftalen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slog |
→Struktura in reaktivnost: dopolnitve |
||
Vrstica 119:
Kemijsko formulo naftalena je določil [[Michael Faraday]] leta 1826. Strukturo z dvema kondenziranima benzenovima obročema, ki jo je leta 1866 predpostavil [[Emil Erlenmayer]], je tri leta kasneje potrdil [[Carl Gräbe]].
==
Molekula vsebuje dva niza enakovrednih [[vodik]]ovih atomov: α-H atome na položajih 1, 4, 5 in 8 in β–H atome na položajih 2, 3, 6 in 7.
V nasprotju z benzenom [[Kemijska vez|vezi]] med ogljikovimi atomi v naftalenu niso enako dolge. Vezi C1–C2, C3–C4, C5–C6 in C7–C8 so dolge približno 1,36 Å (136 pm), medtem ko so druge dolge približno 1,42 Å (142 pm). Razlika, ki je bila ugotovljena z rentgensko difrakcijo, je skladna z valenčno teorijo kemijske vezi, ki pri naftalenu vključuje tri resonančne strukture, prikazane na spodnji sliki. Iz prikaza je razvidno, da se dvojne vezi med atomi C1–C2, C3–C4, C5–C6 in C7–C8 pojavljajo v dveh od treh zgradb, medtem ko se drugod pojavljajo samo enkrat.
:[[Slika:Naphthalene resonance structure.svg|400px|Resonančne strukture naftalena]]
Naftalen je, podobno kot benzen, podvržen [[elektrofilna aromatska substitucija|elektrofilni aromatski substituciji]]. V mnogih tovrstnih substitucijah reagira pod milejšimi pogojih kot benzen. Primer: benzen in naftalen reagirata s [[klor]]om v prisotnosti katalizatorja železovega ali aluminijevega klorida, naftalen pa reagira s klorom tudi brez katalizatorja in tvori 1-kloronaftalen. Oba se lahko tudi alkilirata s Friedel–Craftsovo reakcijo, naftalen pa se lahko alkilira tudi z [[alken]]i in [[alkohol]]i z [[Žveplova kislina|žveplovo]] ali [[Fosforna kislina|fosforno kislino]] kislino kot [[katalizator]]jem.
==Resonančne strukture naftalina==
|