Slovenska skupnost v Italiji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→‎Število pripadnikov manjšine: Dopolnitev s statističnimi podatki
Vrstica 93:
== Poselitveni prostor ==
 
Slovenska narodna skupnost je avtohtona na obmejnem ozemlju Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, ki je tudi stik različnih geografskih enot Furlanske nižine, [[Alpe|Alp]] in vzpetega [[predalpski svet|predalpskega sveta]]. Gre za poselitvene prostore ([[Kanalska dolina]], [[Rezija]], [[Terske doline|Terska]] in [[Nadiške doline|Nadiška]] Beneška Slovenija, [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriško]], [[Tržaško]]), ki se razlikujejo glede na geografijo ter družbeno-politični pomen manjšine. Severni del ozemlja, ki upravno pripada Videmski pokrajini, je gorat in slabo dostopen, slovenska skupnost na tem območju pa je najšibkejša, v zgodovini podvržena večjim političnim pritiskom in do nedavnega ni bila uradno priznana. Ozemlje Slovencev v Goriški in Tržaški pokrajini pa je tradicionalno kulturno in politično jedro manjšinske skupnosti. Celotna skupnost je torej sestavljena iz različnih skupin, ki so bile pod oznako »Primorski Slovenci« združene šele po rapalski pogodbi leta 1920.[[File:Rizana_assembly_manuscript_804_p1.jpg|thumb|right|180px|Prva stran zapisnika rižanskega zbora]]
Med najstarejše vire, ki omenjajo prisotnost slovanskih plemen v bližini obale Jadranskega morja je listinazapisnik rižanskega zbora ([[rižanski zbor|rižanskega zbora]] (ali rižanski placit {{jezik-it|[[Il "Placito del Risano]]"}}). To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana blizu Kopra. Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci. V njej je, med drugim, zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo frankovsko oblast nad deželo, da bo [[slovane]], ki so se nastanili v okolico mest, pregnal v tiste kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.
 
Med najstarejše vire, ki omenjajo prisotnost slovanskih plemen v bližini obale Jadranskega morja je listina rižanskega zbora ([[rižanski zbor]] ali rižanski placit {{jezik-it|[[Il Placito del Risano]]}}). To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana blizu Kopra. Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci. V njej je, med drugim, zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo frankovsko oblast nad deželo, da bo [[slovane]], ki so se nastanili v okolico mest, pregnal v tiste kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.
 
Slovenci, ki so ob priselitvi naleteli na [[romanska ljudstva|romanske]] naselbine in [[limes]] v Furlanski nižini, so se ustalili v vzpetem svetu na njenem robu.