Max Planck: razlika med redakcijama

Brez spremembe velikosti ,  pred 6 leti
m
m (m/dp/pnp)
Planck velja za enega najpomembnejših nemških fizikov poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Po končani srednji šoli v [[München|Münchnu]] je študiral pri [[Hermann von Helmholtz|Helmholtzu]] in [[Gustav Robert Kirchhoff|Kirchhoffu]] v [[Berlin]]u. Doktoriral je tudi v Münchnu, zaposlil pa se je leta 1885 kot profesor za [[teoretična fizika|teoretično fiziko]] na [[Univerza v Berlinu|berlinski univerzi]].
 
Spočetka se je ukvarjal zs [[termodinamika|termodinamiko]]. [[Prvi zakon termodinamike]] je bil že splošno znan, [[drugi zakon termodinamike|drugega zakona]] pa večina fizikov ni docela razumela. Poudaril je, da za [[ireverzibilna sprememba|ireverzibilno spremembo]] ni značilno to, da ne more potekati v obrnjeni smeri, ampak to, da po njej nikakor ne moremo vzpostaviti razmer, kakršne so bile pred njo. Z raziskovanjem [[entropijski zakon|entropijskega zakona]] je nadaljeval in izpeljal vrsto [[enačba|enačb]] za [[kemična reakcija|kemične reakcije]] za [[disociacija|disociacijo]] [[plin]]ov in za [[razredčenost|razredčene]] [[raztopina|raztopine]]. Tako se je spoznal z fizikom [[Wilhelm Ostwald|Ostwaldom]], in kasneje sta s še ostalimi fiziki trdila, da [[atom]]i ne obstajajo. Nastal je spor z zagovorniki obstoja atomov, vendar se je dokončno polegel šele na začetku 20. stoletja.
 
Proti koncu 19. stoletja pa ga je pritegnila nova snov, in sicer [[sevanje]] [[črno telo|črnega telesa]]. Njegov model so kot prvega uporabnega izdelali na berlinski univerzi in z njim točno [[meritev|merili]] sevanje. Preprosto rečeno: črno telo vse vpadlo ([[absorpcija|absorbirano]]) sevanje vpije in pri dani [[temperatura|temperaturi]] od vseh teles najmočneje seva. Za to sevanje velja [[Stefan-Boltzmannov zakon]]. V zvezi s to temo se je začel ukvarjati s [[spektralna gostota|spektralno gostoto]], ter jo po neuresničenih pričakovanjih začel raziskovati še s strani entropijskega zakona termodinamike. Pri enačbi za spektralno gostoto je izhajal iz nekega izraza, ki je zadeval [[entropija|entropijo]] in ki je veliko naravneje pripeljal do nove spektralne gostote. Tako je nastal [[Planckov zakon]].