Rurikidi: razlika med redakcijama

dodana 402 zloga ,  pred 6 leti
+ slike
(+ slike)
[[Slika:Top of the Millennium of Russia Monument in Novgorod, 2005.jpg|thumb|right|300px|[[Rurik]] na vrhu spomenika ''Tisočletnica Rusiji''; levo od njega je [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir Veliki]], desno pa [[Dimitrij Donski]].]]
'''Rurikidi''', [[dinastija]], ki je od [[10. stoletje|10. stoletja]] do leta [[1598]] vladala v [[Kijevska Rusija|Kijevski]], [[Vladimiro-Suzdalska kneževina|Vladimiro-suzdalski]] in [[Moskovska velika kneževina|Moskovski veliki kneževini]].
 
 
Vladimiri je dal sestaviti prvi [[zakonik]] Kijevske Rusije in pripeljal v deželo [[krščanstvo]] (s čimer si je prislužil naziv ''Sveti''). Večja mesta je prepustil v upravljanje svojim sinovom, starejšim pomembnejša, mlajšim manj pomembna; sam je kot veliki knez Kijeva obdržal vrhovno oblast. Po njegovi smrti naj bi zasedel položaj velikega kneza Kijeva najstarejši sin, mlajši pa bi se pomaknili na listi pomembnosti mest za eno stopnico više. Tako naj bi mesto velikega kneza Kijeva zasedal vedno najstarejši moški v rodbini. A že v času Vladimirjevega življenja se mu je začel upirati sin Jaroslav; do vojaškega spopada med njima ni prišlo samo zato, ker je oče prej umrl.
[[Slika:JroslavNastavlenie.jpg|thumb|right|200px|[[Jaroslav Modri]] s svojimi sinovi]]
 
Po Vladimirjevi smrti je v Kijevu zavladal Svjatopolk I. (1015-19) (ne ve se, ali je bil Svjatopolk Vladimirjev sin ali sin Vladimirjevega starejšega polbrata Jaropolka in ga je Vladimir le posinovil). To pa se ni ujemalo z Jaroslavovimi načrti. Začel se je proti Svjatopolku bojevati, ga po štirih letih izgnal iz Kijeva in ga vojaško porazil; za Svjatopolkom se je tedaj izgubila vsaka sled. [[Jaroslav Modri|Jaroslav I.]] (1019-54) je leta 1019 zavladal kot kijevski veliki knez. Po nekaterih primarnih virih je moral v letih 1023-36 oblast deliti z bratom, [[černigov]]skim knezom Mstislavom, ki je vladal vzhodno od Dnjepra. Jaroslav se je izkazal za dobrega vladarja in si prislužil vzdevek ''Modri''. V njegovem času je Kijevska Rusija dosegla višek ugleda in moči.
 
 
Tatari medsebojnih odnosov ruskih kneževin niso spreminjali; zahtevali so le, da ruski knezi pri njih zaprosijo za potrditev svojih knežjih položajev (''jarlik'') in da jim plačujejo davek.
[[Slika:Alexander_Newski.jpg|thumb|right|200px|[[Aleksander Jaroslavič Nevski]]]]
 
Brat Jurija II., Jaroslav (1238-46), ki je bil na vrsti za položaj velikega kneza Vladimira, je tako odpotoval v mongolsko prestolnico Karakorum, daleč v Aziji ob reki Orkhon. ''Jarlik'' je dobil, a je na poti domov od izčrpanosti umrl. Ker je bil njegov prvi sin Aleksander Nevski poveljnik novgorodske vojske, ga je nasledil njegov drugi sin Andrej (1248-52). Ker pa se je ta začel proti Tatarom povezovati z upornimi ruskimi knezi in [[Litva|litavskim]] kraljem, ga je tatarski kan [[Batu kan|Batu]] odstavil in postavil na njegovo mesto [[Aleksander Nevski|Aleksandra Nevskega]] (1252-63), kateremu je razširil oblast tudi na področje Kijeva. Aleksander Nevski je s svojo politiko minimalnega možnega sodelovanja s Tatari obvaroval tiste ruske dežele, ki jih je obvladoval, pred hujšimi oblikami tatarskega pritiska. [[Ruska pravoslavna Cerkev|Rusko pravoslavno cerkev]], ki ji tatarska oblast ni bila sovražna, je zaščitil pred [[Katolicizem|katoliškim]] vplivom, ki je prodiral z zahoda. Ker je bila večini ruskih knezov bližja politika brezkompromisnega in manj premišljenega upora proti Tatarom, je moral Andrej Nevski prenašati številne kritike in obtožbe rojakov, kasnejša zgodovina pa ga slavi kot junaka; ruska pravoslavna cerkev ga je proglasila za [[svetnik]]a.