Trst: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m premik slike
Vrstica 113:
 
== Trst in Slovenci ==
{{glej|Slovenska manjšina v Italiji}}
Najstarejša »priča« slovenskega [[prebivalstvo|prebivalstva]] v Trstu je [[arhiv]] [[Benediktinci|benediktincev]] pri [[Cerkev Svetih mučencev|cerkvi Svetih mučencev]] ([[1114]]-[[1738]]), iz katerega je razvidna navzočnost Slovencev v velikem številu, bodisi v [[mesto|mestni]] okolici, kot v centru samem. V Štivanski cerkvi pri Trstu pa so odkrili rokopise, ki so nastali med 8. in 10. stoletjem, v katerih so zabeležena imena slovanskih knezov [[Pribina|Pribine]] in [[Kocelj|Koclja]]. Iz študij [[Pavle Merkù|Pavla Merkuja]] se da razbrati, da je še v [[15. stoletje|petnajstem stoletju]] približno tretjina Tržačanov bila slovenskega porekla, oziroma slovensko govoreča. Ostali dve tretjini sta italijansko-[[beneško narečje|beneška]] in tržaško-[[furlanščina|furlanska]] (t. i. »tergestinsko narečje«, ki je dokončno izginilo v prvi polovici 19. stoletja). To razmerje se je ohranilo vse do poznega [[18. stoletje|osemnajstega stoletja]]. Šele uvedba [[prosta luka|proste luke]] in [[ekonomija|ekonomski]] razmah, ki ji je sledil, sta spremenila razmerje med [[etnična skupina|etničnimi skupinami]] v mestu. Leta [[1848]] je [[Pietro Kandler]], hoteč poudariti italijanski značaj Trsta, ugotovil: »V mestu je preko 50 tisoč italijansko govorečih ljudi, na podeželju preko 3 tisoč, kjer je 14 tisoč slovensko govorečih; vsega skupaj je v občini 21 tisoč Slovencev proti več kot 53 tisoč Italijanov.«<ref>Sulla nazionalita' del popolo di Trieste, »L'Istria«. III, str. 176</ref> V ocenah Kandlerja so furlansko govoreči pripisani Italijanom, kar je od tedaj postala navada. Avstrijski podatki sicer tega razmerja ne menjajo, poudarjajo pa seveda prisotnost nemško govorečega prebivalstva. Po [[Avstrija|avstrijskem]] [[popis]]u iz leta [[1910]] je v Trstu živelo 52 % [[Italijani|Italijanov]], 25 % [[Slovenci|Slovencev]], 5 % [[Nemci|Nemcev]], 1 % drugih [[narod]]ov ([[Srbi|Srbov]]/[[Hrvati|Hrvatov]], [[Čehi|Čehov]], [[Poljaki|Poljakov]], [[Belorusi|Belorusov]], [[Romuni|Romunov]] in [[Madžari|Madžarov]]) ter 17 % tujih državljanov.