Sklon: Razlika med redakcijama

dodana 2 zloga ,  pred 7 leti
m (vrnitev sprememb uporabnika 109.182.77.69 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo)
|}
 
Rekonstruirani [[praindoevropščina|indoevropski prajezik]] je poznal osem sklonov, poleg šestih zgoraj omenjenihneomenjenih še [[ablativ]] (ločilnik) in [[vokativ]] (zvalnik). Indoevropski sistem osmih sklonov je najbolje ohranjen v staroindijskem jeziku [[sanskrt]]u. [[Slovanski jeziki|Slovanski]] (z izjemo [[bolgarščina|bolgarščine]] in [[makedonščina|makedonščine]]) in [[baltski jeziki]] imajo od šest do sedem sklonov, številni drugi sodobni [[indoevropski jeziki]] pa imajo močno poenostavljene sisteme sklanjanja. [[Ruščina]] ima enako število in soroden sistem sklonov kot slovenščina, čeprav imajo nekateri skloni (npr. orodnik) drugačne funkcije kot v slovenščini. V slovenščini rabimo mestnik in orodnik s predlogi, v ruščini pa se predlogi načeloma uporabljajo le pri orodniku, ki je v ruščini 5. sklon, mestnik pa 6. Mestnik se v ruščini nikoli ne rabi brez predloga, zato ga ruski slovničarji tudi poimenovali po tej njegovi lastnosti, предложный падеж (včasih tudi препозитив).<ref name="sever">Sever, Derganc, str. 36.</ref>
 
[[Nemščina]] ima štiri sklone (imenovalnik, rodilnik, dajalnik in tožilnik) in poleg samostalniških ter pridevniških besed sklanja tudi določni in nedoločni člen, raba členov pa vpliva na sklanjatev pridevnika. Sodobna [[angleščina]] je od sklanjanja obdržala samo končnico ''-'s'' za t. i. svojilni rodilnik (''Saxon genitive''). Med germanskimi jeziki imata kompleksen sistem sklanjanja [[islandščina|islandski]] in ferski jezik.
Brezimni uporabnik