Joža Lovrenčič: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
dopolnilo biogr.
Hladnikm (pogovor | prispevki)
dopolnilo biogr.
Vrstica 15:
Doma se je reklo "pr Košanu". Bil je prvi izmed treh otrok, drugorojenka je bila Terezija, tretjerojenec pa Anton. Župnik v Kredu ga je vpisal v semenišče v Gorico, da bi se na željo matere izšolal za duhovnika. Semenišče je kmalu pustil. O nameri je povedal duhovniku, ki ga je razumel, mati pa je bila razočarana. Po vasi se je govorilo, da so Joža vrgli iz semenišča, vendar se ni zmenil za vaške čenče.
 
Študiral je [[slavistika|slavistiko]] in [[latinščina|latinščino]] na [[Univerza|univerzi]] v [[Gradec|Gradcu]] in leta [[1915]] [[doktorat|doktoriral]]. Zaposlil se je kot [[gimnazija|gimnazijski]] [[profesor]] in služboval v [[Gorica|Gorici]] in [[Trst]]u. Nekaj časa je živel na [[Srednja Dobrava|Dobravi pri Kropi]]. V začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu je zastopal Goriško. Konec 1919 je bil odposlanec na mirovnih pogajanjih v Parizu, po sklenitvi miru se je vrnil v Ljubljano in od 1920 poučeval na ljubljanski gimnaziji. Poročil se je z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo štiri otroke, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena jezikoslovca [[Rado L. Lenček|Rada Lenčka]]. Počitnice so preživljali na Dobravi, v bližnji vasi [[Češnjica pri Kropi|Češnjica]] se dogaja njegova kmečka povest ''[[Pereči ogenj]]: Povest izpod Jamnika''.
 
V letih [[1931]] do [[1941]] je urejal časopis ''[[Mentor (dijaški list)|Mentor]]''. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih v preurejeni reviji ''[[Dom in svet]]'' pod uredništvom [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]]. Mnogi v tem krogu so Lovrenčičevo [[lirika|lirsko]] zbirko ''Deveta dežela'' šteli za začetek slovenskega literarnega [[ekspresionizem|ekspresionizma]], vendar je takšna uvrstitev vprašljiva. Liriko je kmalu opustil in prešel k [[epika|epskemu]] pesnenju in pripovedni [[proza|prozi]]. Lovrenčič je avtor najobsežnejšega slovenskega [[ep]]a. Pisal in revialno ga je objavljal med leti [[1915]] do [[1921]] pod naslovom ''Trentarski študent'', v [[knjiga|knjižni]] obliki pa je izšel leta [[1939]] pod naslovom ''[[Sholar iz Trente]]''.