Navdih za glavnegaglavno protagonistaosebo romana je bilo življenje primorskega duhovnika [[Filip Terčelj|Filipa Terčelja]] (1892–1946), pripoveduje pa o [[Florjan Burnik|Florjanu Burniku]], ki je kot žrtev fašističnega preganjanja prestal nacistični [[Dachau]] in tragično končal svoje življenje v komunističnem režimu. Roman se začne, koBurnik je glavni junak poslan za [[kaplan|kaplana]] k [[župnik|župniku]] Melihorju Galantu v [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]]. Zaradi sodelovanja [[Cerkev|Cerkve]] s fašističnimi načelifašizmom zapade v versko krizo, saj ne razume, kako lahko Cerkev deluje v neskladju z [[narod|narodom]]. Versko krizo premaga med [[romanje|romanjem]] v [[Konnersreuth]], kjer spozna [[stigmatiziranko|stigmatizacija]] [[Terezija Neuman|Terezijo Neumann]], jasnovidkajasnovidko, preprostapreprosto ženskažensko, ki podoživlja [[Kristusov pasijon]], in spozna, da sta [[Cerkev]] in narod dve zvestobi in usodiidentiteti. V nadaljevanju se sooči tudi z valom partizanskega upora in [[komunizem|komunizma]]. [[Narodnoosvobodilni boj]] prinese prostost [[Primorska|Primorski]], a Florijan umre - komunistični fanatik ga zahrbtno ubije. Pa vendar je njegov konec zaznamovan s trdno zvestobo narodu in veri in pred končnim slovesom je Najvišjemu hvaležen "»za gimnazijo pod slovenskimi Alpami, za kaplanovanje v Kanaanu pod Čavnom, za doživetje božjega eksperimenta v Konnersreuthu, za genocidni kruh od Kopra do Campobassa, za okus Hitlerjevega taborišča, za doživetje vstale Slovenije …"«. (Rebula 2004: 197)
