Mustafa Kemal Atatürk: Razlika med redakcijama

 

== Politika ==

Mustafa Kemal se je začel zelo zgodaj ukvarjati z politiko, k temu pa ga je spodbudila beda, v kateri so živeli številni prebivalci Turčije. Skupaj s somišljeniki je organiziral uspešno vstajo in tako dosegel odstop sultana in delovanje parlamenta. Po vojni je nasprotoval zavezniškemu razkosanju Turčije in Turke pozval k boju. Svoje velikopotezne reforme je lahko začel izvajati šele, ko je prišel na predsedniški položaj. Leta [[1924]] so z ustavo potrdili šest načel njegove politike o moderni turški državi, ki so kmalu postale znane kot »''kemalizem''« oz. nacionalizem, sekularizem in modernizem. Ti naj bi zagotovili, da sta država in vera strogo ločeni, to pa je pomenilo tudi ukinitev [[sultanat]]a in [[kalifat]]a. Načela republikanizma, [[popularizem|popularizma]] in etatizma pa so zahtevala, da interese ljudstva zastopa ljudska stranka in da gospodarstvo vodi država. To politiko je spremljalo še več drugih novosti, ki jih je uveljavil z diktatorskimi pooblastili, te novosti pa so popolnoma in trajno spremenile podobo Turčije. Tako so leta [[1926]] uvedli [[civilno pravo]], ki je nadomestilo [[šeriatsko pravo]]. [[25. november|25. novembra]] [[1925]] je izdal zakon o pokrivalih, ki je predpisoval nošenje pokrival zahodnega tipa. Prav tako je bilo ženskam prepovedano zakrivanje obraza s [[feredža|feredžo]], čas, koledar in merske enote pa so prilagodili mednarodnim standardom. Predsednik je leta [[1928]] namesto arabske abecede uvedel latinsko, leta [[1932]] pa je bila razglašena enakopravnost žensk, pričela se je tudi reforma univerze. Istega leta je Turčija postala članica [[Društvo narodov|Društva narodov]]. Le-ta je predstavil petletni načrt za industrijski razvoj, uzakonil pasivno in aktivno volilno pravico za ženske, leta [[1934]] pa uvedel še uporabo družinskih imen in priimkov. Njegova smrt je pomenila hud udarec njegovemu režimu, ki se je izkazal kot zelo obstoječ, saj je kljub velikemu pritisku zaveznikov in sil osi preživel posledice II. svetovne vojne.

 

[[Kategorija:Turški prostozidarji]]

[[Kategorija:Nosilci legije časti]]

 

{{Link FA|eo}}