Lewisova teorija kislin in baz: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Kompleksne Lewisove kisline |
||
Vrstica 52:
:SiF<sub>4</sub> + 2 F<sup>−</sup> → {{chem|SiF|6|2-}}
===Kompleksne Lewisove kisline===
Večina spojin, ki se uvrščajo med Lewisove kisline, se mora pred tvorjenjem adukta z Lewisovo bazo aktivirati. Takšni so na primer aluminijevi trihalidi, ki se na splošno obravnavajo kot Lewisove kisline. Aluminijevi trihalidi v nasprotju z borovimi trihalidi ne obstajajo v obliki AlX<sub>3</sub>, ampak kot skupki in polimeri, ki morajo pred reakcijo z Lewisovo bazo razpasti.<ref>N.N. Greenwood, A. Earnshaw (1997). ''Chemistry of the Elements''. 2. izdaja. Oxford: Butterworth-Heinemann. ISBN 0-7506-3365-4.</ref> Enostavnejši primer je tvorjenje aduktov [[boran]]a. Monomerni boran (BH<sub>3</sub>) ne obstaja v upoštevanja vrednih količinah, zato njegovi adukti nastanejo šele po razpadu diborana (B<sub>2</sub>H<sub>6</sub>):
:B<sub>2</sub>H<sub>6</sub> + 2 H<sup>−</sup> → 2 {{chem|BH|4|-}}
V tej reakciji se lahko izolira vmesni produkt B<sub>2</sub>{{chem|H|7|-}}.
Mnogo kovinskih kompleksov služi kot Lewisove kisline, vendar pogosto šele po disociaciji bolj šibke vezi Lewisove baze, pogosto vode:
:[Mg(H<sub>2</sub>O)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> + 6 NH<sub>3</sub> → [Mg(NH<sub>3</sub>)<sub>6</sub>]<sup>2+</sup> + 6 H<sub>2</sub>O
==Sklici==
| |||