Marija Terezija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika Poljanskabanda (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
odstranjevanje celotne vsebine strani
Vrstica 1:
{{Infopolje Vladar
| colour =
| name = Marija Terezija
| title = Kraljica Ogrske, Češke, Hrvaške in Slavonije, nadvojvodinja Avstrije, vojvodinja Parme in Piacenze, Nadvojvodinja Toskanska
| othertitles= ''Njeno cesarsko veličanstvo'' ''Njeno veličanstvo'' kraljica (Ogrske in Češke)<br />
| reign=[[20. oktober]] [[1740]] - [[29. november]] [[1780]]
| coronation
| image =[[Slika:Kaiserin Maria Theresia (HRR).jpg|250px]]
| caption=
| predecessor = [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]]
| successor = [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]
| consort = [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franc I. Štefan]]
| issue =Nadvojvodinja Marija Elizabeta<br />[[Marija Ana|nadvojvodinja Marija Ana]]<br />nadvojvodinja Marija Karolina<br />[[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II., rimsko-nemški cesar]]<br />[[Marija Kristina Tešenska|Marija Kristina, vojvodinja Tešenska]]<br />nadvojvodinja Marija Elizabeta<br />nadvojvoda Karel Jožef<br />[[Marija Amalija Habsburška|nadvojvodinja Marija Amalija]]<br />[[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Lepold II., rimsko-nemški cesar in toskanski nadvojvoda]]<br />nadvojvodinja Marija Karolina<br />[[Marija Ivana Gabrijela|nadvojvodinja Marija Ivana Gabrijela]]<br />[[Marija Jožefa|nadvojvodinja Marija Jožefa]] <br />[[Marija Karolina Habsburška|kraljica Marija Karolina]]<br />[[Ferdinand Karel Anton|nadvojvoda Ferdinand Karel Habsburško- Esteški]]<br />[[Marija Antoinetta|Marija Antonija (Antoinetta), francoska kraljica]]<br />[[Archduke Maksimiljan Franc Habsburški|nadvojvoda Maksimiljan Franc, kölnski volilni knez]]
| royal house= [[Habsburžani|Habsburško-Lotarinška]]
| father=[[Karel VI. Habsburški|Karel VI., rimsko-nemški cesar]]
| mother=[[Elizabeta von Braunschweig-Wolfenbüttel]]
| date of birth=[[13. maj]] [[1717]]
| place of birth= [[Dunaj]]
| date of death= [[29. november]] [[1780]]
| place of death= [[Dunaj]]
| place of burial= Vladarska kripta, [[Dunaj]]
}}
 
'''Marija Terezija''', [[vladar]]ica habsburških dežel, * [[13. maj]] [[1717]], [[Dunaj]], † [[29. november]] [[1780]], Dunaj.
 
Marija Terezija, [[nadvojvoda|nadvojvodinja]] [[Avstrija (vojvodina)|Avstrije]] ([[1740]]), kraljica [[Ogrska|Ogrske]] (1741) in [[Češka|Češke]] (1743) ter vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franca I. Štefana]] pa je postala tudi [[cesar]]ica [[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetega rimskega cesarstva]].
 
V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok; najmlajša med njimi je bila [[Marija Antoinetta|Marija Antonija]], ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku [[Francija|francoskega]] kralja, ki je pozneje postal kralj [[Ludvik XVI. Francoski|Ludvik XVI.]], Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antoinetto.
 
== Pragmatična sankcija ==
[[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]], katerega edini moški dedič - sin Leopold Janez - je umrl pol leta po rojstvu leta [[1716]], je leta [[1713]] izdal [[Pragmatična sankcija|pragmatično sankcijo]], s katero je hčerki po svoji smrti zagotovil, da ga je nasledila na avstrijskem prestolu in podedovala vladarski položaj v [[država|državi]]. Čeprav so se mnogi [[Evropa|evropski]] [[monarh]]i s ''pragmatično sankcijo'' ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta [[1740]] začela [[vojna za avstrijsko nasledstvo]].
 
== Nasledstvene vojne ==
Vojna za avstrijsko nasledstvo se je začela kmalu po smrti cesarja Karla VI. v letu 1740 z vpadom [[Friderik II. Veliki|Friderika II. Pruskega]] v [[Šlezija|Šlezijo]], ki jo je okupiral, [[Bavarska]] in [[Francija]] pa sta napadli zahodna področja takratne Avstrije, vendar je glavni sovražnik Marije Terezije ostal prav Friderik (pozneje znan kot ''Friderik Veliki''). Zato je osredotočila svojo notranjo in zunanjo politiko v poraz [[Prusija|Prusije]] in spet pridobila nekatera ozemlja, ki jih je ta odvzela Avstriji.
Oče Marije Terezije, cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] je domneval, da bo hčerka pravo moč predala v roke svojemu možu, zato ji ni posredoval nobenih informacij o delovanju vlade, tako da se je vsega morala naučiti sama. Poleg tega je zaradi dveh vojn ob koncu očetovega vladanja podedovala oslabljeno vojsko in prazno zakladnico.
 
== Reformatorka ==
Marija Terezija je pričela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Centralizirala je vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki.
Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Te reforme so okrepile gospodarstvo. Po nasvetu svojega državnega kanclerja [[Wenzel Anton von Kaunitz|Wenzla Antona von Kaunitza]] je prekinila zavezništvo z [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in namesto tega sklenila zavezništvo z [[Rusija|Rusijo]] in [[Francija|Francijo]]. Leta [[1752]] je ustanovila [[Terezijanska vojaška akademija|vojaško akademijo]], leta [[1754]] pa akademijo inženirskih znanosti. Zahtevala je tudi, da [[Univerza na Dunaju|Dunajski univerzi]] dodelijo dovolj sredstev, da je medicinska fakulteta postala učinkovitejša. Ko se ji je zdelo, da je njena vojska dovolj močna, se je leta [[1756]] pripravljala na napad Prusije, a jo je Friderik prehitel in napadel [[Saška|Saško]], še eno zaveznico Avstrije, ter s tem začel [[Sedemletna vojna|sedemletno vojno]]. Vojna se je končala leta [[1763]], ko je Marija Terezija podpisala sporazum, s katerim je priznala prusko oblast nad Šlezijo. Marija Terezija je bila ena od tako imenovanih »[[razsvetljeni absolutizem|razsvetljenih absolutistov]]«.
 
== Vladanje z Jožefom II. ==
V letu 1765 ji je umrl mož. Bila mu je tako zvesta, da se je od njegove do svoje smrti še 15 let oblačila samo v žalna oblačila in se zaprla pred ljudmi. Namesto na poskus vnovične osvojitve Šlezije se je osredotočila na vzdrževanje miru. Svojega najstarejšega sina, [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]], je priznala za sovladarja in cesarja, vendar mu je omejila moč, ker se ji je zdel zaletav in aroganten.
 
V naslednjih letih vladavine se je osredotočila na reformiranje zakonodaje glede podložnikov. Leta [[1771]] je podelila delavski patent, reformo, ki je regulirala plačila za delo podložnikov v njenih deželah, in jih s tem malce razbremenila.
 
Umrla je leta [[1780]], kot edina ženska vladarka v 650-letni zgodovini habsburške dinastije.
 
== Predniki ==
{{Predniki
|style=font-size: 90%; line-height: 110%;
|border=1
|boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0;
|boxstyle_1=background-color: #fcc;
|boxstyle_2=background-color: #fb9;
|boxstyle_3=background-color: #ffc;
|boxstyle_4=background-color: #bfc;
|boxstyle_5=background-color: #9fe;
|1= 1. '''Marija Terezija'''<br /> ''Cesarica Avstrije'' <br /> ''Kraljica Ogrske in Češke''
|2= 2. [[Karel VI. Habsburški]]
|3= 3. Elizabeta Braunschweigsko-Wolfenbüttelska
|4= 4. [[Leopold I. Habsburški]]
|5= 5. Eleonora-Magdalena Pfalško-Neuburška
|6= 6. Ludvik Rudolf, vojvoda Braunschweigsko-Lüneburški
|7= 7. Princesa Kristina Luiza Oettingenska
|8= 8. [[Ferdinand III. Habsburški]]
|9= 9. Marija Ana Habsburška
|10= 10. Filip Wilhelm, Palatinski elektor
|11= 11. Elisabeta Amalija Hessensko-Darmstadtska
|12= 12. Anton Ulrik, vojvoda Braunschweigsko-Wolfenbüttelski
|13= 13. Elizabeta Julijana, vojvodinja Schleswig-Holstein-Sønderburg-Norburška
|14= 14. Albert Ernest I, Princ Oettingenski
|15= 15. Kristina Friderika, vojvodinja Württemberška
|16= 16. [[Ferdinand II. Habsburški]]
|17= 17. Marija Ana Bavarska
|18= 18. [[Filip III. Španski]]
|19= 19. Margareta Avstrijska
|20= 20. Wolfgang Wilhelm, palatinski grof v Neuburgu
|21= 21. Magdalena Bavarska
|22= 22. Jurij II, deželni grof Hessensko-Darmstadtski
|23= 23. Zofija Eleonora Saksonska
|24= 24. Avgust Mlajši, vojvoda Braunschweig-Lüneburški
|25= 25. Doroteja Anhaltsko-Zerbška
|26= 26. Friderik,vojvoda Schleswig-Holstein-Sønderburg-Norburški
|27= 27. Eleanora Anhaltsko-Zerbška
|28= 28. Joahim Ernest, grof Oettingenski
|29= 29. Ana Doroteja Hohenlohe-Neuensteinska
|30= 30. Eberhard III, vojvoda Württemberški
|31= 31. Ana Katarina Salm-Kyrburška
}}
 
== Viri ==
 
* Pohl, Walther: ''Habsburžani:zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 {{COBISS|ID=38746880}}
 
== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Maria Theresa of Austria}}
 
{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]]
|funkcija= nadvojvodinja Avstrije,<br />vojvodinja Koroške, Kranjske, Štajerske
|leto-nastopa-prenehanja=1740-1780<br /> sovladar [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franc I. Štefan]] <br />1740-1765<br />sovladar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]<br /> 1765-1780
|naslednik=[[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]
}}{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]]
|funkcija= kraljica Češke
|leto-nastopa-prenehanja=1743-1780
|naslednik=[[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]
}}{{Nasledstvo1|
|predhodnik= [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]]
|funkcija= kraljica Ogrske
|leto-nastopa-prenehanja=1741-1780
|naslednik=[[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]]
}}
 
{{noble-stub}}
 
[[Kategorija:Rojeni leta 1717]]
[[Kategorija:Umrli leta 1780]]
[[Kategorija:Habsburžani]]
[[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Ogrski kralji]]
 
{{Link FA|bs}}
{{Link FA|es}}
{{Link FA|pt}}
{{Link GA|en}}
{{Link GA|sk}}
{{Link GA|sr}}