Pohorje: Razlika med redakcijama

odstranjenih 13.314 zlogov ,  pred 5 leti
Zamenjava strani s/z 'jesenko je gnoj da ni večka ko je špegle doma pozabu na svojga tut * Kategorija:Maribor Kategorija:Hribovja v Sloveniji'
m (clean up & disambig AWB)
(Zamenjava strani s/z 'jesenko je gnoj da ni večka ko je špegle doma pozabu na svojga tut * Kategorija:Maribor Kategorija:Hribovja v Sloveniji')
jesenko je gnoj da ni večka ko je špegle doma pozabu na svojga tut
[[Slika:Mariborsko pohorje panorama.jpg|thumb|250px|Mariborsko Pohorje, pogled iz [[Frajhajm]]a, nekoliko pod Arehom; vidi se [[Šmartno na Pohorju]] in [[Boč (gora)|Boč]] v ozadju]]
[[Slika:Cerkev Areh Pohorje.jpg|thumb|250px|[[Cerkev sv. Areha, Pohorje|Cerkev sv. Areha]]]]
[[Slika:Slap Skalce - Pohorje.jpg|thumb|250px|Slap Skalce v ledu]]
 
'''Pohorje''' je [[pogorje]], ki leži v severovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]] in je pretežno poraščeno z [[iglavci|iglastim]] [[gozd]]om. Razteza se med [[reka|reko]] [[Drava|Dravo]] na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do [[Dravograd]]a in Slovenj Gradca, na vzhodu do [[Maribor]]a in na jugu do [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]]. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod. Najvišji del Pohorja je zahodni del, ki leži nad Slovenj Gradcem (smučišče Kope).
 
Osrčje Pohorja predstavlja planotast svet s številnimi [[barje|barji]]. Večji vrhovi so: Črni vrh (1543,5 m), Velika Kopa na Kopah (1542,7 m), Mala Kopa (1524 m), [[Žigartov vrh]] (1347 m), [[Klopni vrh]] (1340 m), [[Rogla]] (1517 m) in [[Veliki vrh]] (1344 m). Zahodno Pohorje je kopasto sleme nad Slovenj Gradcem, med [[Mislinjska grapa|Mislinjsko grapo]], Roglo in [[Planinka (hrib)|Planinko]] (1392 m). Severneje leži tektonsko zasnovano [[Ribniško-lovrenško podolje]], ki ga sestavljajo [[miocen]]ske usedline nekdanjega [[Panonsko morje|Panonskega morja]]. Na južnem in jugovzhodnem obrobju so [[Podpohorske gorice]], kjer sta se zaradi prisojne lege, nižjih nadmorskih višin, ustreznih naklonov in ugodnih prometnih razmer razvili [[sadjarstvo]] in [[vinogradništvo]].
 
Različni deli pogorja so poimenovani po bližnjih krajih: Mariborsko Pohorje, [[Zreče|Zreško]] Pohorje, [[Slovenj Gradec|Slovenjegraško]] Pohorje, [[Ribnica|Ribniško]] Pohorje.
 
== Dostop ==
Dostop na Pohorje je možen po cestah iz [[Hoče|Hoč]] na Areh in Bellevue, iz Slovenj Gradca na Kope ali pa iz [[Zreče|Zreč]] ali [[Polskava|Polskav]]e do Rogle, kamor pride cesta tudi iz severne strani oziroma iz[[Lovrenc na Pohorju|Lovrenca na Pohorju]], do [[Ribniška koča|Ribniške koče]] nas pripelje cesta iz [[Podvelka|Podvelk]]e ali [[Vuhred]]a, zagotovljen dostop je še po kopici občinskih predvsem pa gozdnih cest. Od leta [[1959]] pa iz Maribora na Bellevue vozi [[vzpenjača]].
 
== [[Geologija]], [[geomorfologija]] ==
Hribovit [[relief]] brez izrazitih vrhov je osnovna značilnost površja. Velike višinske razlike med [[sleme]]ni in globokimi dolinami so v preteklosti oteževale prehodnost. K današnji podobi je veliko prispevala prispevala [[pleistocen]]ska poledenitev. Meja večnega snega in ledu je bila na nadmorski višini okoli 1300 m, vendar na Pohorju ni bilo [[ledenik]]ov. Velikega pomena je bil drobir, ki je nastal po otoplitvi in so ga kasneje reke prenašale s strmejšega sveta in odlagale v obliki velikih [[vršaj]]ev v ravninskem svetu.
 
Ponekod najdemo geološko najstarejše kamnine. Jedro Pohorja tvori metamorfne kamnine kot so [[tonalit]] oziroma [[granodiorit]], [[gnajs]], [[eklogit]], [[amfibolit]] in [[blestnik]] ([[škriljevec]]), pa tudi beli [[marmor]]. Na vzhodnem delu Pohorja so usedline kot triani peščenjaki, konglomerati, dolomiti in apnenci, poamezno pa tudi dacit s tufi.
 
Vse te materiale so že od nekdaj tudi gospodarsko izkoriščali. Poznana je bila tudi železova ruda (pohorske [[fužine]]), kjer so [[magnetit]] na Mali Kopi kopali že v 17. stoletju ter [[kremen]], ki je bil osnova za steklarsko dejavnost ([[Glažuta|glažut]]e).
 
Na severni strani se je svet v obliki podolja (Lovrensko-Ribniško podolje) oblikoval v času [[Panonsko morje|Panonskega morja]], ki je tukaj odložilo mehke [[terciar]]ne kamnine ([[peščenjak]]e in [[lapor]]).
 
== Vodotoki ==
Vodnati vodotoki so povzročili nastanek številnih grap z zelo velikimi strminami, ki ponekod v [[Mislinjski jarek|Mislinjskem jarku]] dosegajo celo 45 º [[naklon]]a. Zaradi dolin in ravnin, ki obkrožajo Pohorje, se je razvilo zelo obsežno in razvejano hidrografsko omrežje. Največje porečje med pohorskimi vodotoki ima [[Dravinja]], v katero se zlivajo potoki jugovzhodnega Pohorja. Pohorski potoki ob nevihtah lahko dobijo [[hudournik|hudourniški]] značaj in v podgorju povzročajo škodo na infrastrukturi, v raninah pa poplavljajo. Velik energetski potencial so izkoriščeli že v preteklosti z množico [[mlin]]ov in [[Žaga|žag]]. Danes so redki, zato pa je na potokih in rekah kar precej malih [[Hidroelektrarna|hidroelektrarn]].
 
Večji [[vodotok]]i so [[Lobnica (Drava)|Lobnica]], [[Radoljna]], [[Velka]], [[Vuhreščica]] na severni strani ter Hočki in Framski potok, [[Polskava]], [[Bistrica, Pohorje (potok)|Bistrica]], [[Oplotnišnica]], [[Dravinja]], [[Hudinja]], [[Paka]] in [[Mislinja (reka)|Mislinja]]. Vse razen Pake in Hudinje, ki tečeta v Savinjo, se stekajo v Dravo.
 
V zgornjem toku potoki tvorijo [[slap]]ove, slapišča in skočnike, saj tečejo preko skalnih pregrad. Nekateri slapovi so tudi naravne znamenitosti: Veliki in Mali [[Šumik]] na Lobnici, [[Bistrica, Pohorje (potok)|Šum]] in Žleb na Bistrici, Hudičev slap na Radoljni.
 
== Pohorska visoka barja ==
[[Slika:Črno jezero Pohorje.jpg|thumb|250px|Območje [[Črno jezero, Pohorje|Črnega jezera]] je zaradi edinstvenega [[ekosistem]]a [[visoko barje|visokih šotnih barij]] zavarovano]]
V plitvih kotanjah oblih pohorskih [[sleme]]n so nastala številna [[močvirje|močvirja]] in [[barje|barja]]. Večina teh barij spada med [[visoko barje|visoka barja]], pri katerih je rastlinski pokrov nekoliko dvignjen, da ga talna voda ne doseže. Napajajo se le s padavinsko vodo, ki vsebuje malo mineralnih snovi. Zato uspevajo le rastline, prilagojene na skrajne ekološke razmere.
 
Na Pohorju so se barja razvila na nepropustnih glinah in peskih, ki so nastali s preperevanjem [[tonalit]]a in [[blestnik]]a. Ker so slemena dokaj uravnana, voda zastaja. Ob razmeroma veliki količini padavin so se najprej razvila močvirja, iz njih pa so nastala barja. Barja so razmeroma mlada, stara komaj 8000 let. Pohorska barja se nahajajo:
* v okolici [[Črno jezero, Pohorje|Črnega jezera]] med [[Osankarica|Osankarico]] in [[Veliki vrh|Velikim vrhom]] (1344 m)
* v okolici [[Ribniško jezero|Ribniškega jezera]]
* na razvodnem kopastem slemenu [[Planinka|Planinke]] v povirju Radoljne, Glažute in Velke na nadmorski višini od 1510 do 1520 m.
 
Na barjih so številna jezerca od katerih so najzanimivejša [[Lovrenška jezera]] na kilometer dolgem in 300 m širokem območju. Črno jezero je nastalo z zajezitvijo potoka in je torej umetnega nastanka.
 
V preteklosti so na barjanskem svetu kopali šoto.
 
== Rastlinstvo in živalstvo ==
Na Pohorju najdemo različne rastlinske vrste. Najbolj razširjene so drevesne vrste, kjer danes prevladuje [[Iglavci|iglast]] gozd. Posamezno rastejo še [[breza]], [[jerebika]], [[kostanj]], [[hrast]] in [[macesen]]. Ta Pohorje so značilna orjaška drevesa. '''Sgermova smreka''' na Orlici blizu Ribnice na Pohorju s svojimi 64 m višine, velja za najvišje drevo v Evropi in je zaščitena kot [[naravni spomenik]]. '''Trbisova jelka''' na [[Gozdna učna pot Bolfenk|Gozdni učni poti Bolfenk]], na Hočkem Pohorju, velja za kraljico [[Jelka (drevo)|jelk]]. '''Dolarjev kostanj''' je star več kot 500 let, deblo ima obseh 8,5 m. Na pohorskih domačijah pa najdemo tudi orjaške bukve, lipe in tise.
 
Za vršni del Pohorja so značilne ''planje'', travnata območja, ki pa so antropogenega nastanka, to je vpliva človeka.
 
Na barjanskih območjih prevladuje barjansko ruševje (Pino mugi - Sphagnetum russiwii), najdemo pa tudi redko [[Vakcinij|mahovnico]] (Oxycoccus palustris) in mesojedo okroglolistno [[Rosikovke|rosiko]] (Drosera rotundifolia).
 
V zgornjem toku Lobnice se nahaja naravni rezervat [['''Pragozd''']] Šumik velikosti 57 hektarjev, kjer raste tudi redek rjasti [[sleč]]. Na Pohorju pa najdemo še druge zaščitene rastline kot na primer: [[arnika|arnik]]o, panonski [[svišč]], [[baldrijan]], [[zlati klobuk]],...
 
Za Pohorje značilna divjad so: [[jelenjad]], [[srnjad]], [[gams]]i in [[Divja svinja|divje svinje]]i. Prebivalci pa so naselili [[damjak]]e, ki so se zelo namnožili. Redka sta [[divji petelin]] in [[ruševec]], ki živita predvsem na poraščenih vrhovih in v okolici barij. Najdemo pa tudi jereba in druge bolj običajne ptice.
 
== Večji vrhovi Pohorja ==
Najvišji vrhovi so:
* [[Črni vrh]] (1.543,5 [[meter|m]]); najvišji vrh Pohorja
* [[Velika Kopa]] (1.542,7 m); smučišče Kope
* [[Jezerski vrh, Pohorje|Jezerski vrh]] (1.537 m)
* [[Mali Črni vrh]] (1.533 m)
* [[Mulejev vrh]] (1.533 m)
* [[Vrh Lovrenških jezer]] (1.527 m); na vrhu so [[Lovrenška jezera na Pohorju|Lovrenška jezera]]
* [[Mala Kopa]] (1.524 m)
* [[Rogla]] (1.517 m)
* [[Žigartov vrh]] (1.346 m); najvišji vrh vzhodnega Pohorja
 
== Arheološki ostanki ==
Človek je bival na Pohorju že v pradavnini. Najbolj znano je [[Arheologija|arheološko]] najdišče [[Poštela]] nad [[Razvanje]]m. Na visokih gomilah so našli predmete iz 6. st. p.n.št., danes se nahajajo v [[muzej]]u v Mariboru. [[Ančnikovo gradišče]] v [[Jurišna vas|Jurišni vasi]] nad Slovensko Bistrico je iz keltsko-rimskega obdobja. Nad [[Veliko Tinje|Velikim Tinjem]] se nahaja Repnikovo gradišče. Kotnikovo gradišče v Turiški vasi je iz starejše železne dobe (7. in 6. stol.p.n.št.). Znan je rimski kamnolom v Bistriškem Vintgarju in v Bojtini. Iz poznoantičnega obdobja so našli ostanke na [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjevi gori]] nad Zrečami.
 
Najdbe iz antične dobe so povezane s potekom [[jantarska pot|jantarske poti]] Baltik-Jadran (ob jugovzhodni strani Pohorja) in poti, ki je povezovala Panonsko in Celovško kotlino. Rimska poselitev je segala do nadmorske višine okoli 800 m.
 
== Prebivalstvo ==
Prvi večji val poselitve na območje Pohorja je bil med 12. in 14. stoletjem. Prvi dokumentirani viri so iz 13. stoletja in govorijo o 195 samotnih kmetijah v okolici Vuzenice in na slovenjebistriškem. Konec 14. st. je bil poseljen tudi severni del Pohorja. Zaradi neugodnih razmer so do 17. st. nekatere višje ležeče kmetije opustili.
 
Danes so za Pohorje značilna manjša razložena naselja z 200 do 300 prebivalci in posamezne kmetije, ob vznožju (Dravograd, Radlje, Vuhred, Vuzenica, Ruše, Limbuš, Zreče, Mislinja, Slovenj Gradec) in na vršajih (Lovrenc na Pohorju, Ribnica na Pohorju, Oplotnica) pa so nastala večja naselja. Na uravnanih terasah so zlasla gručasta naselja Skomarje, Sv. Anton, Sv. Primož, Šmartno na Pohorju. Zgornja meja poselitve je na okoli 1000 m.
 
== Turizem in šport ==
[[Slika:Pohorje zima1.jpg|thumb|250px|Umetno zasneženo smučišče na Pohorju]]
[[Slika:Pohorska vzpenjača.jpg|thumb|250px|Pohorska vzpenjača, v ozadju [[Maribor]]]]
Znana predvsem zimsko [[šport]]no rekreacijska središča so: [[Bolfenk]], [[Bellevue]], [[Areh]], [[Trije Kralji]], [[Ribniška koča]], Kope in Rogla. Pozimi so večinoma so uporabljena kot smučišča, del prog je tudi umetno zasnežen. Poleti pa se poleg pohodnikov in kolesarjev predvidene tudi nekatere novejše dejavnosti, poletno sankanje in [[adrenalinski park]]. V letu 2009 so na Mariborskem Pohorju zgradili novo krožnokabinsko žičnico, ker se je porušil steber. Pohorje je polno [[planinska koča|planinskih koč]] in [[planinska pot|planinskih poti]]. Prepredeno je tudi z gozdnimi [[cesta]]mi, ki jih uporabljajo [[gorsko kolesarstvo|gorski]] [[kolesar]]ji in tudi [[konjenik]]i.
 
Na [[alpsko smučanje|smučarskem]] [[stadion]]u, ki se spušča do vznožja Pohorja, poteka tudi [[tekma]] za ženski [[svetovni pokal]] v [[alpsko smučanje|smučanju]] imenovan [[Zlata lisica]]. Ciljna arena je znana tudi kot snežna plaža.
 
V Zrečah se nahaja termalni vrelec ob katerem je zraslo moderno zdraviliško središče.
 
== Viri ==
* Po gorah severovzhodne Slovenije, Vodnik, 2007, ISBN 978-961-6156-75-2
* Slovenija, pokrajina in ljudje, MK 1998, ISBN 86-11-15033-3
 
== Glej tudi ==
* [[Pohorski bataljon]]
* [[Granodiorit]]
* [[pohorska omleta]]
 
== Zunanje povezave ==
* [http://www.openstreetmap.org/?lat=46.5027&lon=15.5298&zoom=13&layers=B000FTF Zemljevid Pohorja na OpenStreetMap] in [http://www.openstreetmap.org/?lat=46.5027&lon=15.5298&zoom=13&layers=00B0FTF kolesarski zemljevid Pohorja na OpenStreetMap]
* [http://www.planinec.si/planinske-poti/7-pohorje--severovzhodna-slovenija.html Pohorje in severno vzhodna Slovenija]
* [http://www.pohorje.org Pohorje.org]
* http://mario.uni-mb.si/prospekt_pohorje/slovensko/pohorje.htm
* http://maribor.uni-mb.si/pohorje/1250/turistic/pohorje/pohorje.htm
* http://www.burger.si/Pohorje/Pohorje.html
* [http://www.kam.si/etno_kmetije/skomarska_hisa.html Skomarska hiša]
* http://www.park-pohorje.si
* [http://www.hribi.net/GoreVGorovju.asp?id=4 Pohorje - Hribi.net]
* [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/bernekerjeva_pot.html Bernekerjeva pot]
* [http://igorfuna.com/transmitting-sites/slovenia/pohorje Fotografije oddajnega centra Pohorje]
* http://www.cojzarica.com
 
== Viri ==
* Bistriški vintgar, Občina Slovenska Bistrica, 2000
* Slovenija, pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga, 2001, ISBN 86-11-15033-3
 
{{Regionalizacija Slovenije}}
 
[[Kategorija:Pohorje|*]]
Brezimni uporabnik