Korala: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp. |
m tn. + sklic |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Coral_Outcrop_Flynn_Reef.jpg|thumb|right|250px|Različne korale na Velikem koralnem grebenu]]
[[Slika:Multy_color_corals.JPG|thumb|right|250px|Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale.]]
'''Korale''' so v splošnem morski [[nevretenčarji]] iz skupine [[koralnjaki|koralnjakov]] (Anthozoa), ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.<ref>Dolinar K. (ur.) (1996). ''Leksikon naravoslovja''. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 299. ISBN 86-361-0928-0</ref> [[Kolonija (biologija)|Kolonija]] je obdana z značilnim zunanjim ogrodjem oz. skeletom, katerega oblika in barva je posebna za vsako vrsto. Ogrodje je lahko mehko, želatinasto, roževinasto ali [[apnenec|apnenčasto]]. [[Kamniti koralnjaki]] (Scleractinia) so s svojim apnenčastim ogrodjem najpomembnejši gradnik [[koralni greben|koralnih grebenov]] v [[tropi|tropskih]] morjih; eden od najbolj znanih primerov je [[Veliki koralni greben]] blizu [[Avstralija|Avstralije]].
Posamezna »glava« kolonije je torej sestavljena iz množice genetsko enakih [[polip]]ov, ki so dokaj majhni in merijo par centimetrov v dolžino
Polipi v koloniji se razmnožujejo na [[nespolno razmnoževanje|nespolni]] način preko [[brstenje|brstenja]], vendar so sposobni tudi [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] preko [[zunanja oploditev|zunanje oploditve]]. Polipi iste vrste izločajo [[spolna celica|spolne celice]] (gamete) v nočnem času več dni zapored, v času okoli polne lune.<ref>Veron JEN. (2000). ''Corals of the World'', 3. izdaja. Avstralija: Australian Institute of Marine Sciences and CRR Qld Pty Ltd. ISBN 0-642-32236-8</ref>
Čeprav lahko nekatere korale lovijo majhne [[ribe]] in [[plankton]] s pomočjo lovk, na katerih se nahajajo [[nematocista|ožigalne celice]] (nematociste), večina koral živi v [[sožitje|sožitju]] z [[fotosinteza|fotosintetskimi]] [[alge|algami]] iz rodu ''[[Symbiodinium]]'' (znane tudi kot zooksantele). Korale od alg dobijo potrebna hranila in [[kisik]], alge pa v zameno za to anorganske snovi ([[nitrat]]e, [[fosfat]]e in [[ogljikov dioksid]]) ter ugodno mesto, na katerem je dovolj sončne svetlobe za fotosintezo. Take korale tipično prebivajo v plitvi in bistri morski vodi, v globinah manjših od 60 m. Korale, ki ne živijo v sožitju z algami, lahko živijo v mnogo globljih predeli: hladno morske korale iz rodu ''[[Lophelia]]'' prebivajo do globine 3.000 m. Simbioza koral in alg je eden od ključnih dejavnikov za uspevanje in ogromno pestrost živih bitij na koralnih grebenih.
| |||