Cekinov grad: Razlika med redakcijama

dodanih 10 zlogov ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
m (avtomatska kategorizacija sl .kulturne dediščine)
Na mestu sedanjega gradu je v 17. stoletju stal zidan [[dvor (zgradba)|dvor]]. Lastniki slednjega so bili bogati meščani: Sigmund Staer (do 1739), Luka Ravnikar (do 1742) in Jurij Marn (do 1752).<ref>[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 15.</ref>
 
V prvi polovici 18. stoletja je lokacijo odkupil [[Leopold Karl Lamberg]], ki je tu leta 1752 dal postaviti baročni grad, domnevno po načrtih Johanna Georga Schmidta; grad je bil dokončan leta 1755.<ref name="uradni-list.si">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=35232 Uradni-list.si - Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena]</ref> Lamberg je okoli dvorca vzpostavil zemljiško gospodstvo ''Leopoldsruhe'', ki je obsegalo 3 in 1/3 [[huba|hube]] na [[Jama, Šiška|Jami]], na [[Ig|Ižanskem]], posestvo Bokalc ter osem [[kajža|kajž]] v Spodnji Šiški.<ref name="Branko C 1996">[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 16.</ref> Po njegovi smrti in smrti njegovega sina je grad leta 1787 podedovala Ivana Lamberg, žena Leopoldovega sina, ki se je pozneje ponovno poročila s madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrem Lovrom Szőgenyem. Ta je bil lastnik od leta 1793 dalje. Ljubljančani so njegov priimek poslovenili (Szőgenov - Cegenov grad) in od takrat je grad znan kot '''Cekinov grad'''.<ref>[http://www.burger.si/Ljubljana/Gradovi_Cekinov_grad.htm Burger.si - Cekinov grad]</ref> Slednji je tudi povečal posestvo z vključitvijo posestva Bokalc in [[dvorec Schönau, Ljubljana|dvorca Schönau]].<ref name="Branko C 1996"/>
 
V letih 1798 do 1809 je bil lastnik gradu tržaški guverner Pompej grof Brigido. Za njim ga je kupil [[Sigismund Pagliaruzzi|Sigismund Pagliaruzzi pl. Kieselstein]], eden prvih prostozidarjev na Slovenskem,<ref>Slovenski biografski leksikon. http://nl.ijs.si/fedora/get/sbl:1919/VIEW/</ref> leta 1865 pa ga je odkupil ljubljanski trgovec [[Peter Kozler|Peter Kozler]] tudi avtor zemljevida ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'' iz leta 1853. Družina Kozler je z manjšimi težavami ostala lastnik do konca 2. svetovne vojne. Pri [[Pagliaruzzi]]jevih je nekaj časa kot domači učitelj stanoval tudi [[France Prešeren]].<ref name="uradni-list.si"/>
Brezimni uporabnik