Odnosi z javnostmi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
Razlika med terminom, ki se je v [[Slovenija|Sloveniji]] uveljavil v polpretekli zgodovini - "''stiki z javnostjo''" - ni samo formalne narave, temveč tudi [[Etimologija|etimološke]] in [[Semantika|semantične]]. Stiki so namreč vedno nenačrtovani, enkratni in občasni dogodki, odnosi pa so načrtne, stalne, dalj časa trajajoče in ponavljajoče aktivnosti. Pri odnosih z javnostmi komuniciramo torej stalno, s številnimi in različnimi skupinami z jasno definiranimi in določenimi cilji ter strategijami za doseganje ciljev. Ne glede na morebitno lektorsko pripombo češ, da je beseda “[[javnost]]” v [[Slovenščina|slovenskem jeziku]] že množični samostalnik, jo slovenska [[komunikologija|komunikološka]] stroka uporablja v množini - “''javnosti''”<ref>Verovnik, T. 2002. [http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20025Verovnik.PDF Slovensko izrazje odnosov z javnostmi]. Teorija in praksa, letnik 39, številka 5, str. 755-765.</ref>. S tako uporabo besede »javnost« se želi posebej poudariti, da imamo opravka z različnimi interesnimi ali ciljnimi skupinami, saj ljudje nismo homogena skupina z enakimi interesi, potrebami in prizadevanji. V odvisnosti od interesov in ciljev, ki jih želimo doseči, se približujemo eni ali drugi skupini. Hkrati smo torej lahko sestavni del več različnih javnosti, ki se oblikujejo okoli problemov.
Izraz »odnosi z javnostmi« so slovenski komunikologi tvorili po vzoru ''»international relations«'' – "''[[mednarodni odnosi]]"''. [[Država|Države]] med seboj nimajo namreč le stikov ("''contacts"'' v [[angleščina|angleščini]]), temveč nekaj več – odnose ("relations"). Podobno mora veljati tudi za organizacije. Vzpostavljati, graditi in vzdrževati morajo odnose z različnimi skupinami ljudi znotraj in zunaj meja; biti morajo v odnosih z javnostmi. S tem pa pridemo do ključnega vprašanja – biti v odnosih s kom? Uspeh vsake organizacije je odvisen od množice ljudi in drugih organizacij. Tem [[Američan]]i pravijo "''stakeholders"'', kar smo po njihovem vzoru v [[slovenščina|slovenščino]] prevedli z ''"[[déležniki]]"'' ("stakeholders" je starinski angleški izraz za "shareholders", natanko tako, kot je "déležnik" starinski slovenski izraz za "delničarja" - in prav za to gre, da imajo podjetja poleg lastnikov, delničarjev, še druge skupine vplivnežev, od katerih so odvisne in katerim morajo zato za svoje delo odgovarjati).<ref>Gruban, Brane
* na koga s svojim delovanjem (lahko) vplivamo mi?
* kdo (lahko) vpliva na nas?
| |||