Odnosi z javnostmi: Razlika med redakcijama

'''Odnosi z javnostmi '''([[angleščina|angleško]]: ''public relations'', [[francoščina|francosko]]: ''relations publique'', [[nemščina|nemško]]: ''Öffentlichkeitsarbeit'') so stroka, ki se ukvarja z vzpostavljanjem, grajenjem in vzdrževanjem odnosov med nekim subjektom (navadno podjetjem, vendar enako velja za vse vrste [[organizacija|organizacij]] in celo nekatere posameznike) in njegovimi [[déležniki]]<ref>[http://www.termania.net/slovarji/termis-terminoloska-podatkovna-zbirka-odnosov-z-javnostmi/7967390/odnosi-z-javnostmi?query=odnosi%20z%20javnostmi TERMIS, Terminloška zbirka odnosov z javnostmi]</ref> in [[javnost]]mi. So sistematično načrtovan in usmerjan proces vplivanja na oblikovanje naklonjenosti javnosti prek obojestransko zadovoljivega, interaktivnega [[komuniciranje|komuniciranja]], ki temelji na odprtem, [[demokracija|demokratičnem]] in značajskem delovanju “obeh” strani - organizacije in javnosti<ref>Ašanin Gole, P. 1999. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7ZTGHOX Strateško načrtovanje odnosov z javnostmi]. ''Teorija in praksa, ''letnik 36, številka 4, str. 544-557.</ref>. Odnosi z javnostmi imajo predvsem dva temelja: prvi vsakomur daje pravico, da sam zagovarja svoje interese, kakršnekoli že ima in kakorkoli jih že vidi, drugi pa vsakomur nalaga, da zagovarja svoje interese sam ali v sodelovanju z drugimi. Izraz [http://en.wikipedia.org/wiki/Public_relations »public relations"] je v pomenu odnosov z javnostmi v dvajsetih letih XX. stoletja uvedel [[Edward Bernays]].

Razlika med terminom, ki se je v [[Slovenija|Sloveniji]] uveljavil v polpretekli zgodovini - »''stiki z javnostjo''« - ni samo formalne narave, temveč tudi [[Etimologija|etimološke]] in [[Semantika|semantične]]. Stiki so namreč vedno nenačrtovani, enkratni in občasni dogodki, odnosi pa so načrtne, stalne, dalj časa trajajoče in ponavljajoče aktivnosti. Pri odnosih z javnostmi komuniciramo torej stalno, s številnimi in različnimi skupinami z jasno definiranimi in določenimi cilji ter strategijami za doseganje ciljev. Ne glede na morebitno lektorsko pripombo češ, da je beseda “[[javnost]]” v [[Slovenščina|slovenskem jeziku]] že množični samostalnik, jo slovenska [[komunikologija|komunikološka]] stroka uporablja v množini - “''javnosti''”<ref>Verovnik, T. 2002. [http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20025Verovnik.PDF Slovensko izrazje odnosov z javnostmi]. Teorija in praksa, letnik 39, številka 5, str. 755-765.</ref>. S tako uporabo besede »javnost« se želi posebej poudariti, da imamo opravka z različnimi interesnimi ali ciljnimi skupinami, saj ljudje nismo homogena skupina z enakimi interesi, potrebami in prizadevanji. V odvisnosti od interesov in ciljev, ki jih želimo doseči, se približujemo eni ali drugi skupini. Hkrati smo torej lahko sestavni del več različnih javnosti, ki se oblikujejo okoli problemov.

Odnosi z javnostmi so [[menedžment|upravljavska]] disciplina, ki analizira trende, predvideva njihove posledice, svetuje [[organizacija|organizacijskim]] vodjem in izvaja načrtovane programe akcij z namenom, da služijo organizacijskemu in javnemu interesu. Praktiki odnosov z javnostmi načrtujejo, vzpostavljajo in vzdržujejo dobro ime organizacije in medsebojno razumevanje med [[organizacija|organizacijo]] in njenimi [[javnost]]mi. Osnovni cilj odnosov z javnostmi je [[Informiranje|informirati]], [[Izobraževanje|izobraževati]], [[promocija|promovirati]], z namenom doseči medsebojno razumevanje in sprejemljvost organizacije v okolju.<ref>Ašanin Gole, P. 1998. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZVIFFCX Strateški komunikacijski management]. ''Teorija in praksa, ''letnik 35, številka 4, str. 597-612.</ref> Predpogoj za to je [[Dvosmerno komuniciranje|dvosmerna komunikacija]] - ''[[povratna zanka|feedback]]'', in sicer med virom informacij na eni strani in sprejemnikom na drugi. Feedback ali [[povratna zanka|povratno zanko]] v praksi odnosov z javnostmi pogosto srečamo kot sopomenko za [[dvosmerno komuniciranje]]. Temu pa ni tako: v dvosmernem komuniciranju se feedback namreč razume v njegovem originalnem pomenu iz [[Kibernetika|kibernetike]]. Potemtakem je namreč [[povratna zanka|feedback]] [[komunikacija]], ki pomaga komunikacijskemu viru kontrolirati vedenje (obnašanje) recipienta (sprejemnika) komunikacije oziroma je feedback komunikacija, ki omogoča določanje bodočega obnašanja na podlagi sedanjih rezultatov.

Temeljno [[Sociologija|sociološko]] načelo uspešnega [[menedžment|upravljanja]] [[organizacija|organizacije]] je vzpostavljanje in vzdrževanje ravnovesja med cilji organizacije in interesi kolektiva ter družbenimi interesi (oz. interesi notranjega in zunanjega okolja organizacije). Vplivanje na okolje, iskanje skladnosti, medsebojnega razumevanja med organizacijo in njenimi [[javnost]]mi ter vplivanje na oblikovanje [[javno mnenje|javnega mnenja]] pa je bistvena funkcija [[strategija|strateško]] razumljenih odnosov z javnostmi.<ref>Verčič, Dejan in James E. Grunig. 1998. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRPCRWVJ Izvori teorije odnosov z javnostmi v ekonomiji in strateškem managementu]. ''Teorija in praksa,'' letnik 35, številka 4, str. 558-596..</ref>

[[Kategorija:Odnosi z javnostjojavnostmi|*]]