Nokturno za Primorsko: Razlika med redakcijama

Roman je napisan v klasičnem slogu in jeziku. Avtor ustvarja izvirne besede, sestavljanke in abstraktne pojme s [[obrazilo|priponomapriponama]] -ost in -nje (Glušič 2004: 11). Nekaterih ni v [[SSKJ|SSKJ-ju]], npr: vnebovzeta, novozemeljsko, prazemeljsko; danenje, nevidenje, radovedenje; razvrednotenost, božjost, zamolčljivost; svetostno, prikazensko, videnjsko. Da ustvari slovesnejši pomen vsakdanje besede, jo piše z veliko začetnico in povzdigne v verski nadjezik (Zadravec 2004: 698). ObPoleg tradicionalnih biblijskihbibiljskih – Oče, Sin, [[Sveti duh]], [[Sveta trojica]], [[Kristus]], Gospod – povzdignebesed v ta nadjezik umesti še besede: Edini, Neprimerljivi, Vseljubeči, On, Živi, Nebo, Večno idr. Številna so imena cerkvenih funkcionarjev, teoloških vrst in ustanov: [[Vatikan]], [[župnišče]], [[papež]], [[kardinal]], [[nadškof]], [[škof]], [[kaplan]], bogoslovec … »Skratka, snop svetih, svečeniških, katoliško-mitoloških in vsakdanjih pobožniških besed je v tem romanu zelo velik.« (Zadravec 2010: 116–117)