Antigona (Smole): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
napačne objave
Syum90 (pogovor | prispevki)
Reverted to revision 2818340 by Klemen Kocjancic: why remove?. (TW)
Vrstica 26:
 
Antigona še naprej vztrajno išče bratovo truplo, pri iskanju pa se ji pridruži tudi Paž. Vse to vznemirja dvor in ljudstvo, ki zahteva, da Antigona preneha z iskanjem, saj se vsi bojijo, da bi vendarle našla Polinejka. Tako Kreon veli, naj o obstoju ali neobstoju odloči [[Delfski orakelj|delfsko preročišče]], a ker je to na strani oblasti, Polinejkov obstoj zanika. Tako si vsi oddahnejo, dokler Paž ne oznani, da je Antigona našla brata. Antigono tako čaka smrt, kljub temu pa se drama zaključi optimistično, saj bo Antigonino misel nadaljeval Paž. O tem pričajo tudi besede, ki jih izgovori Teiresias: »Držite paža! On je še živ! Lovite ga, paž je še zmeraj živ!«<ref>Smole, 1995: 81.</ref>
 
== Notranja in zunanja zgradba drame ==
 
Dogajalni prostor drame so Tebe našega časa, kjer začetek drame sovpada s prihodom noči. Dramske osebe pa pripovedujejo še o enem dogajalnem prostoru, in sicer tistemu, ki se nahaja izven [[mesto|mestnega]] obzidja. Gre za prostor Antigoninega in (na začetku) tudi Ismeninega iskanja, ki je nekakšna pustinja, a simbolično predstavlja tudi prostor človekove svobode.
 
Zunanjo zgradbo drame bi lahko razdelili na tri dejanja, ki se začnejo z nastopom zbora, čeprav jih Smole ni posebej označil. Začetek prvega dejanja, kjer se predstavijo dramske osebe, predstavlja [[ekspozicija|ekspozicijo]], sprožilni moment pa označuje Ismenina in Antigonina odločitev, da pokopljeta brata. Od tega trenutka dalje se dogajanje stopnjuje in zapleta.
 
Prvi vrh drame je Kreonova odločitev, da sestrama dovoljuje pokop. [[Zaplet]] pa se stopnjuje, ko sestri začneta iskati brata tudi podnevi. Spor med Ismeno in Kreonom predstavlja idejni vrh drame, dogajalni vrh drame pa pripoved doseže, ko Antigono proglasijo za noro. Sledi [[razplet]], ko Kreon obsodi Antigono na smrt, a obstoj Paža že nakazuje na rojstvo novega konflikta.<ref>Prim. Ambrož, Poznanovič, 1997: 124–127.</ref>
 
== Interpretacija ==
 
Sprožilni moment dramskega spopada v ''Antigoni'' predstavlja prepoved pokopa Polinejka, a tu ne gre več za upor posameznika proti oblasti (kot je značilno za Sofoklesovo tragedijo), temveč se spor prenese v Antigonino notranjost kot boj med človekovim razumom in njegovo vestjo. Razum Antigoni narekuje, naj se pokopu odpove, saj jo v tem primeru čaka smrtna kazen, medtem pa njena vest terja, da svoje prepričanje o upravičenosti dejanja izpolni in na ta način uresniči samo sebe. Z miselnostjo, da se človek uresniči šele z dejanjem, pa se Smole približa miselnosti [[Francija|francoskega]] [[eksistencializem|eksistencializma]].<ref>prim. Ambrož, Poznanovič, 1997: 95.</ref>
 
Smole je na ta način antični motiv aktualiziral in mu dal nadčasovni pomen. Antigonino iskanje Polinejka je vodilni motiv drame, ki pravzaprav predstavlja iskanje lastnega jaza, svojega bistva oziroma notranjega smisla življenja. V Antigoni je tako Smole silovito izostril etično komponento in čeprav je drama mitično nadčasovna, se ukvarja tudi s kritiko oblasti. Na smrt sprta brata Eteokles in Polinejk predstavljata [[ideologija|ideološko]] razdeljenost Slovencev med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Antigonino vztrajanje, da je potrebno pokopati ne le zmagovalca, pa nakazuje na resnico o povojnih pobojih, ki jih je tedaj zagrešila [[komunizem|komunistična]] oblast.<ref>Kralj, 2005: 108.</ref>
 
Smoletovo dramo pa lahko razširimo tudi izven političnih okvirov, ki so vladali na [[Slovenija|Slovenskem]]. Razumemo jo lahko splošneje, kot kritiko vsakršnega [[totalitarizem|totalitarnega sistema]], ki posamezniku odreka svobodo mišljenja in ga ideološko omejuje ali ga kot motečega člena za zmeraj utiša. In ravno na tej točki postane jasno, zakaj se iskanju Polinejka odreče Ismena, saj se kot posameznik zaveda, da v totalitarnem sistemu ne mora ostati Antigonina zaveznica in hkrati Kreonova privrženka. Ismena se zato odloči, da bo živela po pravilih, ki jih narekuje sistem.
 
Smoletovo dramo so tako ob njenem nastanku največkrat povezovali z [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]-jem, bojem za oblast in pobitimi [[domobranci]], kasneje pa je v ospredje prišla tudi druga, univerzalnejša ideja, ki jo nosi Antigona. S tem sporočilom Smoletovo delo ohranja svojo nadčasovnost, saj nosi zamisel o tem, da resnice ni mogoče uničiti, jo zbrisati in zamolčati, saj bo na svetu vedno obstajal nekdo, ki bo pripravljen tvegati vse, tudi svoje življenje, da bo prava resnica prišla na dan.<ref>Pogačnik et al., 2001: 270</ref>
 
== Uprizoritve ==