Michelangelo Buonarroti: Razlika med redakcijama

 

Leta 1505 je bil Michelangelo spet povabljen v Rim, kamor ga je povabil novoizvoljeni [[papež Julij II.]]. Naročil je zgraditi papeževo grobnico, ki naj bi vključevala štirideset kipov in bila končana v petih letih. <ref name=Goldcheider14>Goldscheider, pp. 14–16</ref>. Pod pokroviteljstvom papeža je Michelangelo doživljal konstantne prekinitve svojega dela na grobnici, da bi izpolnil številne druge naloge. Čeprav je Michelangelo delal na grobnici 40 let, ni bila nikoli končana. Danes se nahaja v cerkvi S. Pietro Vincoli v Rimu in je najbolj znana po osrednjem kipu ''Mojzesa'', ki ga je končal leta 1516. Od drugih kipov, namenjenih za grobnico, sta dva znana kot ''Herojski ujetnik'' in ''Umirajoči ujetnik'' in sta zdaj v Louvru.

V istem obdobju je Michelangelo naslikal strop Sikstinske kapele, za katerega je porabil približno štiri leta (1508-1512). Po Condivijevem naročilu je [[Bramante]], ki je delal na stavbi nove bazilike svetega Petra, zameril Michelangelovo naročilo za papeževo grobnico, češ da ga ne bo dokončal in prepričal papeža, da ga je naročil njemu.

 

 

== Michelangelo kot človek ==

Michelangelo je bil pogosto aroganten do drugih in vedno nezadovoljen sam s sabo, mislil je, da umetnost prihaja iz notranjega navdiha in iz kulture. V nasprotju s tekmecem, [[Leonardo da Vinci|Leonardom da Vincijem]], je Michelangelo videl [[narava|naravo]] kot sovražnika, ki ga je treba premagati. Prepričan je bil, da je kiparjeva naloga osvoboditi obliko, ki je ujeta v kamnu. To je najlepše vidno pri nekaterih njegovih nedokončanih kipih, ki izgledajo, kakor da se hočejo osvoboditi spon kamna.