Michelangelo Buonarroti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 79:
Leta 1527 so Florentinci Medičejce vrgli z oblasti in ustanovili republiko. Mesto je bilo oblegano in Michelangelo je pomagal pri utrjevanju obzidja (1528–1529). Mesto je padlo leta 1530 in Medičejci so se vrnili na oblast. Michelangelo je zaradi nestrinjanja z njimi zapustil Firence in pustil pomočnike, da so nadaljevali delo na grobnici.
 
V Rimu je Michelangelo živel v bližini cerkve Santa Maria di Loreto. V tem času je spoznal [[pesnik]]a Vittoria Colonna iz Pescare, ki je postal eden od njegovih najbližjih prijateljev, do svoje smrti leta 1547.<ref name="A. Condivi p. 103">A. Condivi (ed. Hellmut Wohl), ''The Life of Michelangelo'', p. 103, Phaidon, 1976.</ref>
[[freska|Fresko]] ''[[Poslednja sodba (Michelangelo)|Poslednja sodba]]'' na oltarju Sikstinske kapele je naročil [[papež Pavel III.]], Michelangelo jo je slikal od leta 1534 do 1541.
 
Tik pred svojo smrtjo leta 1534, je [[papež Klemen VII.]] naročil Michelangelu naslikati fresko ''Poslednja sodba'' na oltarni steni Sikstinske kapele. Njegov naslednik, [[papež Pavel III.]] je bil ključna priča, da je Michelangelo začel in zaključil projekt. Na projektu je delal od leta 1534 do oktobra 1541. [[Freska]] upodablja drugi prihod Kristusa in njegovo Sodbo duš. Michelangelo je prezrl običajno umetniško konvencijo portreta [[Jezus Kristus|Jezus]]a in pokazal veliko, mišičasto telo, mladostno, golobrado in golo. Obdan je s svetniki, med katerimi [[Sveti Jernej]] nosi odrto kožo, in je podoben Michelangelu. Mrtvi vstajajo iz grobov, da bodo poslani bodisi v nebesa ali pekel. <ref name=Bartz100>Bartz and König</ref>
 
Ko je Michelangelo končal ''Poslednjo sodbo'', so ga obtožili [[obscenost]]i zaradi slik golih oseb, ki imajo vidne [[genitalije]] (tudi v papeževi zasebni kapeli). Proti njemu so sprožili [[cenzura|cenzorsko]] kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na Michelangelovi strani. Po Michelangelovi smrti je bil izdan zakon, da se genitalije prekrije. Daniele da Volterra, Michelangelov učenec, je tako prekril sporna mesta s tančico, ostalo pa je pustil nespremenjeno. Ob restavraciji freske leta 1993 so se [[restavratorstvo|restavratorji]] odločili, da popravke pustijo. V [[Neapelj|Neaplju]] pa hranijo necenzurirano kopijo originala, ki jo je naredil Marcello Venusti.