Michelangelo Buonarroti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 57:
 
=== Strop v Sikstinski kapeli ===
[[Slika:Last judgement.jpg|thumbnail|left|200px|Michelangelova ''Poslednja sodba''. [[Sveti Bartolomej]] drži svojo odrto kožo. Obraz na koži pripisujejo Michelangelu.]]
 
Leta 1505 je bil Michelangelo spet povabljen v Rim, kamor ga je povabil novoizvoljeni [[papež Julij II.]]. Naročil je zgraditi papeževo grobnico, ki naj bi vključevala štirideset kipov in bila končana v petih letih. <ref name=Goldcheider14>Goldscheider, pp. 14–16</ref>. Pod pokroviteljstvom papeža je Michelangelo doživljal konstantne prekinitve svojega dela na grobnici, da bi izpolnil številne druge naloge. Čeprav je Michelangelo delal na grobnici 40 let, ni bila nikoli končana. Danes se nahaja v cerkvi S. Pietro Vincoli v Rimu in je najbolj znana po osrednjem kipu ''Mojzesa'', ki ga je končal leta 1516. Od drugih kipov, namenjenih za grobnico, sta dva znana kot ''Herojski ujetnik'' in ''Umirajoči ujetnik'' in sta zdaj v Louvru.
 
V istem obdobju je Michelangelo naslikal strop Sikstinske kapele, za katerega je porabil približno štiri leta (1508-1512). Po Condivijevem naročilu je [[Bramante]], ki je delal na stavbi nove bazilike svetega Petra, zameril Michelangelovo naročilo za papeževo grobnico, češ da ga ne bo dokončal in prepričal papeža, da ga je naročil njemu.
[[Slika:Last judgement.jpg|thumbnail|left|200px|Michelangelova ''Poslednja sodba''. [[Sveti Bartolomej]] drži svojo odrto kožo. Obraz na koži pripisujejo Michelangelu.]]
 
Michelangelo je dobil prvotno naročilo naslikati dvanajst apostolov na trikotnih pendentivih, ki podpirajo strop in zajemajo osrednji del stropa z ornamentom. Michelangelo je prepričal papeža Julija, da mu je dal proste roke in predlagal drugačen in bolj zapleten sistem, ki predstavlja zgodbo o [[Geneza|genezi]] ''Padec človeka'', ''Obljubo odrešitve'' preko prerokov in rodoslovje Kristusa. Delo je del večjega sistema dekoracije v kapeli, ki predstavlja velik del nauka katoliške Cerkve.