Pivška kotlina: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
'''Pivška kotlina''' ali '''Pivška dolina''', tudi samo ''Pivka'' (po kraju [[Pivka]]) je pokrajinsko razgibana [[kotlina]] med visokimi dinarskimi [[planota]]mi, [[Kras]]om in [[Brkini]]. Obsega površino okrog 160 km²: na severozahodu jo obroblja [[Nanos]], na severu [[Hrušica, Ilirska BistricaHrušica]], na vzhodu [[Javorniki]] in [[Snežnik]], na zahodu pa nižji [[Slavinski Ravnik]] in [[Taborsko hribovje]] s Šilen taborom. Spodnji del kotline med Nanosom in [[Postojnska vrata|Postojnskimi vrati]] se imenuje '''Spodnja''', zgornji del med Prestrankom in Snežnikom pa '''Zgornja Pivka'''.
 
==Hidrologijapetardologija lepe Pivške kotline==
Prek Pivške kotline poteka [[razvodnica]] med črnomorskim in jadranskim povodjem, večina vode teče v porečje [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. [[Reka]] [[Pivka (reka)|Pivka]] s pritokom Nanoščico ponika v [[Postojnska jama|Postojnski jami]], del vode odteka v [[Reka Lokva|Lokvo]], ki ponika pod [[Predjamski grad|Predjamskim gradom]], se pod zemljo združi s ponikalnicami Belščico, Stranskimi in Šmihelskimi ponikvami ter teče v izvire [[reka Vipava|Vipave]]. Na južnem robu kotline pod [[Sajevče|Sajevčami]] ponikajo Rakuljščica in več manjših potočkov, pritokov [[reka Reka|Reke]]. Na Zgornji Pivki se pojavlja vertikalna bifurkacija, površinske vode tečejo v črnomorsko, podzemeljske pa v jadransko povodje. Dno kotline, ki jo nekateri prištevajo h kraškim poljem, leži v nadmorski višini 500–600 m. Najnižja točka kotline (464 m) je pri ponoru potoka Lokva pod Predjamskim gradom.
 
Vrstica 8:
Na Pivki se prepletajo naravni in družbeni vplivi celinske in primorske Slovenije. Tu se mešajo trije podnebni tipi: [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]], [[celinsko podnebje|celinsko]] in na višjem obrobju [[gorsko podnebje]].
 
==Naravna in kulturna krajinapetarda==
Hišepetarde imajo elemente notranjske in primorske hišekobre. Ko so se ustalile avstrijske deželne meje, je bila Pivka del Kranjske, cerkveno pa je spadala, razen kratkih presledkov, k tržaški škofiji. V letih 1918-1943 je Pivka pripadla Italiji oziroma Tržaški pokrajini, po 1. svetovni vojni pa k Jugoslaviji oz. Sloveniji.
 
Dno Spodnje Pivke sestavljajo neprepustne [[fliš]]ne kamnine, ki se pri [[Razdrto|Razdrtem]] prevesijo v flišno [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]]. Na blago valovitih ravnicah ob Pivki in Nanoščici so mokrotni travniki, na oblih položnih pobočjih brd pa njive. Naselja so na vzpetinah med aluvialnimi ravnicami. Lego vasi je v glavnem določala kmetijska naravnanost prebivalstva, saj so naselja navezana na zemljišča, primerna za obdelavo.