Miran Hladnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp
Hladnikm (pogovor | prispevki)
ažuriranje, slog
Vrstica 17:
'''Miran Hladnik''' [míran hládnik] , [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], * [[19. december]] [[1954]], [[Jesenice]], [[Slovenija]] (tedaj tudi [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]).
 
Miran Hladnik je avtor več knjig o slovenski književnosti in [[profesor]] [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Ukvarja se s kvantitativnimi raziskavami slovenske pripovedne proze, od leta 1995 zlasti s slovenskim [[zgodovinski roman|zgodovinskim romanom]]. Znan je tudi po svojemModerira [[Slovlit]], novičarskemnovičarski in diskusijskemdiskusijski e-poštnempoštni seznamuseznam, ki med seboj povezuje sloveniste pa tudiin druge povezaneinteresente sza slovensko literaturo, kulturo in humanistiko v Sloveniji in na tujem.
 
== Življenje ==
 
Živi na [[Srednja Dobrava|Dobravi pri Kropi]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Gimnazijo je obiskoval v [[Kranj]]u in se po maturi vpisal na slovenščino (A) in [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] z literarno teorijo (B) na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Diplomiral je leta 1978 in; v diplomski nalogi je obravnaval pisca viteških romanov [[Miroslav Malovrh|Miroslava Malovrha]]. Leta 1981 je magistriral z nalogo iz slovenske trivialne pripovedne proze 19. stoletja. Doktoriral je 1988 z obravnavo žanra slovenske [[kmečka povest|kmečke povesti]].
 
Na Filozofski fakulteti se je zaposlil leta 1979 kot stažist raziskovalec, ko je odslužil vojaško obveznost v [[JLA]] v Črnomlju. Leta 1982 je postal asistent pri profesorjih [[Franc Zadravec|Francu Zadravcu]] in [[Matjaž Kmecl|Matjažu Kmeclu]], napredoval v naziv docenta leta 1989, v izrednega 1994 in pet let pozneje v rednega profesorja za [[slovenistika|slovenistiko]] - vse na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V šolskem letu 1984/1985 je bil [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov]] lektor za slovenščino na [[Univerza Kansasa|kansaški univerzi]] v [[Lawrence, Kansas|Lawrenceu]], [[Združene države Amerike|ZDA]],; kjerenkrat setedensko je poučeval potomce slovenskih izseljencev v uro vožnje oddaljenioddaljenem [[Kansas City]]u in v tri ure oddaljenioddaljenem [[Pittsburg]] enkrat tedensko vozil poučevat potomce slovenskih izseljencevu.
 
V letih 1980, 1981 in 1986 se je izpopolnjevalkrajši inčas obiskal dunajskeizpopolnjeval akademskena ustanoveDunaju s pomočjo [[Knafljeva ustanova|Knafljeve štipendije]] ter 1993 s pomočjo sklada Avstrijskega inštituta za vzhodno in južno Evropo. S pomočjo Humboldtove štipendije je šolsko leto 1989/1990 preživel v [[Göttingen]]u (Nemčija), znova s pomočjo [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightove štipendije]] pa šolsko leto 1994/1995 ponovno v Kansasu.
 
Na podlagi izkušenj pridobljenih v razvitejših državah je v - pri nas še tradicionalno gutenbergovske - humanistične vede vnesel zanimanje za uporabo računalniških metod pri analizi pripovedne proze, iz Amerike pa zanimanje za računalniško podprto statistično metodologijo za analizo pripovedne proze. Leta 1995 je v računalniški obliki začel objavljati tedenske ''Novice Oddelka za slovanske jezike in književnosti'', ki jih je leta 1999 nadomestil [[Slovlit]]. Svoje literarnovedne in slavistične izsledke ter fotografski in video material že leta prosto dostopno objavlja na spletu – na [[Wikipedija|Wikipediji]], [[Wikivir]]u, [[Wikiverza|Wikiverzi]] in [[Wikiknjige|Wikiknjigah]], na portalu Academia.edu, [[Geopedija|Geopediji]] in [[YouTube|YouTubu]]. Je oče Andreja Hladnika.
 
== Izbrana bibliografija ==
Vrstica 36:
* 1991. ''[http://www.ijs.si/lit/povest1.html Povest]''. Ljubljana: DZS (Literarni leksikon, 36). 93 str. {{COBISS|ID=23450624}}
* 1993. ''Fuk je Kranjcem v kratek čas: Antologija slovenske [[pornografija|pornografske]] poezije s pripovednim dodatkom''. Druga, dopolnjena izdaja. Ljubljana: Mihelač. 203 str. Opombe 143–193. Sourednik z Marjanom Dolganom.
* 1994. (soavtor s [[Toussaint Hočevar|Toussaintom Hočevarjem]]) ''[http://slovlit.ff.uni-lj.si/sft/ Slovene for Travelers / Slovenščina za popotnike]''. Kranj. 148 str. (2. izdaja.)
* 1998. ''Novice Oddelka za slovanske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ali Kronika ljubljanske slavistike 1996–1998''. Ljubljana: Odddelek za slovanske jezike in književnosti. 206 str.
* 2002. ''Slovenščina: Študijski program z literaturo in seznam predavanj za smer Slovenski jezik in književnost''. Ljubljana: [[Filozofska fakulteta]] Univerze v Ljubljani. Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1997 (4. izdaja). 129 str.
* 2002. ''[http://www.ijs.si/lit/spisovn.html Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja]: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti'' (6., spremenjena izdaja). Ljubljana: Filozofska fakulteta. 311 str. {{COBISS|ID=115795968}}
* 2009. ''Slovenski [[zgodovinski roman]].[http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf] Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 356 str. {{COBISS|ID=245948160}} [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/szr.pdf pdf]
*2014. ''[[:b:sl:Nova pisarija|Nova pisarija]]: Strokovno pisanje na spletu''. Wikiknjige.
*2014. [http://www.academia.edu/4967174/Zacetki_slovenskega_feljtonskega_romana Začetki slovenskega feljtonskega romana.] Norbert Bachleitner. ''Začetki evropskega feljtonskega romana''. Ljubljana: Znanstvena založba FF in Alma mater Europaea. 123–180.
 
== Glej tudi ==
Vrstica 56 ⟶ 58:
{{lifetime|1954|LIVING|Hladnik, Miran}}
 
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Prešernoslovci]]
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]]
[[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]