Celovški rokopis: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Avtomatizirana zamenjava besedila |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Celovški rokopis''' je eden najzgodnejših jezikovnih spomenikov v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Nastal je v drugi polovici [[14. stoletje|14. stoletja]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in je zato pisan v gorenjskem narečju. Vsebuje [[očenaš]], vero in [[Angelovo čaščenje|čaščeno Marijo]].
RATEŠKI ALI CELOVŠKI ROKOPIS spada v drugo obdobje slovenskega pisnega jezika (od 13. stol. do 1. pol. 16. stol.)
Izvira iz Rateč na Gorenjskem. Nastal je okoli leta 1380. Najbrž ga je napisal nemški duhovnik. Zdaj ga hranijo v celovškem deželnem muzeju.
Obsega troje molitev: očenaš, apostolsko ver in zdravamarijo. Prvi dve sta prepis veliko starejših predlog, ki segajo v začetek 9. stoletja, tako da njuna starost ni manjša od besedil v Brižinskih spomenikih. Seveda se je njuna podoba v stoletjih spremenila, dokler ju ni zapisala roka duhovnika, pisca Celovškega rokopisa. Molitev k Mariji je mlajša, saj je v latinščini nastala šele po letu 1000.
Jezik rokopisa je gorenjščina s sledovi koroških in dolenjskih narečij, kar si razlagajo s tem, da so živeli v Ratečah tudi priseljenci iz drugih slovenskih dežel.
Značilnosti:
- ozki o-ji so zapisani po gorenjskem izgovoru kot o (gospod),
- namesto jata je pisan gorenjski e (zlega),
- namesto šč se piše š (kršanstvu),
- namesto končnice –o v imenovalniku ednine srednjega spola se piše –u (bogastvu),
- namesto končnice – ega pa beremo –iga (vsemogočiga).
- Veliko je tudi germanizmov: leben – življenje, gnada – milost.
- Stilna zanimivost je prilastek za odnosnico: kruh naš, očo vsemogočiga.
Vir:
Cekin, I., Levstik, N. Kaj znam za maturo? Zavod RS za šolstvo. Ljubljana, 1997
| |||